Pokrajine pred javnostjo

Ljubljana – Služba vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko (SVLR) je končno posredovala v usklajevanje paket zakonov o pokrajinah, med katerimi je prvič tudi predlog zakona, ki določa meje in sedeže pokrajin. Pripombe poslancev in predstavnikov občin pričakujejo do prihodnjega petka. Pri tem je jasno, da zakoni niso usklajeni niti v vladi, saj so med ministrstvi še vedno nerešena nekatera vprašanja, kot je podreditev upravnih okrajev pokrajinam. Pokrajine naj bi zaživele leta 2009, že na parlamentarnih volitvah 2008 pa bi volili tudi pokrajinska vodstva.

Med novostmi v zakonodaji, ki jo je dva meseca po preteku napovedi izdelala SVLR, je tudi prenos pristojnosti upravnih okrajev (v katere se bodo preoblikovale upravne enote) na pokrajine, o čemer, kot smo poročali, še ni soglasja v vladi. Na ministrstvu za javno upravo, kjer nasprotujejo takšni rešitvi, so včeraj povedali, da so videli predlog SVLR, vendar ga ne želijo komentirati, dokler ne bo končana razprava v okviru vlade. Kot smo neuradno izvedeli, želijo doseči, da nekatere upravne postopke še naprej vodi država.

Pokrajine bodo prevzele poleg upravnih okrajev tudi številne druge državne pristojnosti. Tako naj bi izvajale tudi ukrepe državne pomoči v kmetijstvu, zagotavljale sredstva za gradnjo neprofitnih stanovanj in določale izvajalce izobraževalnih programov za vse srednje in višje šole ter dijaške domove. Po predlogu zakona naj bi med drugim celo ustanavljale in financirale javne bolnišnice in zagotavljale njihovo mrežo na območju pokrajine ter načrtovale in izvajale ukrepe za integracijo tujcev in beguncev. Pokrajina bo opravljala tudi naloge inšpekcijskega nadzora iz državne pristojnosti ter bo prevzela gradbene in prometne inšpektorje.

Zakon o financiranju pokrajin jim po novem dodeljuje petino davka od dohodkov pravnih oseb, plačanega na območju pokrajine. To sicer ne pomeni, da bodo pokrajine z uspešnimi podjetji dobile občutno več denarja, saj zakon hkrati omejuje delež denarja posamezni pokrajini. Glavni delež denarja bodo sicer pokrajine dobivale iz državnega proračuna; ocenjena vrednost nalog, prenesenih iz državne pristojnosti na pokrajine, je 1,4 milijarde evrov, kar vključuje tako naloge kot investicije pokrajin. Tekoče naloge pokrajin (910 milijonov evrov) naj bi se financirale s prihodki pokrajin od odstopljenega dela davkov, investicije in razvojni programi (211.000 evrov) od davka na dohodke pravnih oseb ter iz sredstev EU oziroma iz državnega proračuna. Stroški delovanja pokrajinskih organov in pokrajinskih uprav so ocenjeni na 84 milijonov evrov na leto.

Sprememba predloga zakona o financiranju pokrajin je tudi natančneje opredelila zadolževanje. Pokrajina se lahko za investicije v tekočem proračunskem letu zadolži, če skupni obseg vseh njenih zadolžitev ne presega desetine prihodkov, odplačilo glavnic in obresti pa ne dveh odstotkov realiziranih prihodkov. Ob upoštevanju javnofinančnih možnosti države se bo lahko pokrajina ob soglasju ministra za finance zadolžila v večjem obsegu.

Poslanci LDS in SD so pred časom opozorili, da bo morala pokrajinska zakonodaja zelo natančno opredeliti pristojnosti in financiranje pokrajin. Popolno soglasje je ključno že pri oblikovanju prvih štirih pokrajinskih zakonov, opozarjajo v opoziciji, sicer se bo zapletlo pri potrjevanju zakona o določitvi meja in središč pokrajin, za katerega je nujna dvotretjinska podpora v državnem zboru.

Iz današnje tiskane izdaje Dela