Pol države smeti odlaga na deponijah brez dovoljenj

Od 25 odlagališč jih ima okoljsko dovoljenje le šest. Dve sta že zaprti, še najmanj dve pa pred zaprtjem.

Objavljeno
22. april 2012 21.04
Bojan Rajšek, Litija, in dopisniki
Bojan Rajšek, Litija, in dopisniki
Ljubljana, Trebnje, Novo mesto – Danes je začel veljati sklep 15 županov dolenjskih občin, s katerim so prepovedali odlaganje odpadkov na dolenjski deponiji Leskovec, kamor dovaža smeti skoraj pol milijona državljanov. Ker ne izpolnjuje zahtev zakonodaje, so pred nekaj dnevi na podoben način zaprli deponijo Globoko, v bližnji prihodnosti pa se bo to zgodilo še najmanj v Ormožu, Logatcu in Grosuplju. V državi ima samo šest odlagališč okoljsko dovoljenje, 19 jih obratuje brez.

Župani se za začasna zaprtja deponij odločajo, ker občine oziroma komunalna podjetja nimajo denarja za plačilo glob, ki bi lahko sledile zaradi morebitnega nespoštovanja odločbe okoljskega inšpektorata o zaprtju. Inšpektorji lahko izrečejo 10.000 evrov globe in sankcijo ponavljajo, dokler upravljavec deponije ne začne upoštevati odločbe.

Za odlagališče Leskovec je precej nenavadno, da ga država zapira, saj je avgusta lani takratna vladna služba za lokalno samoupravo in regionalno politiko izdala odločbo, s katero so jim odobrili finančna sredstva za gradnjo druge faze centra za ravnanje z odpadki. Uresničitev projekta bo stala 32,5 milijona evrov, od tega bo 18,9 milijona evrov prispeval evropski kohezijski sklad, 3,3 milijona evrov država, dobrih deset milijonov evrov pa bo, glede na število prebivalcev, prispevalo 15 dolenjskih občin.

Zaradi začasnega zaprtja na Leskovec dva tedna ne bodo vozili odpadkov. To pomeni, da bodo ti ostajali v zabojnikih na kraju izvora, in to ne le na Dolenjskem in v Beli krajini, temveč tudi na mariborskem, kranjskem in koprskem območju, od koder so smeti prav tako odvažali v Novo mesto. Smetarska vozila pa bodo po petkovem sklepu županov od danes spet na delu v trebanjski upravni enoti. Po besedah direktorja komunale Stanka Tomšiča bodo mešane komunalne odpadke začeli zbirati okoli šol, vrtcev in zdravstvenih ustanov in jih začasno skladiščili v zabojnikih, na katero deponijo jih bodo nato odpeljali, pa bo znano v prihodnjih dneh. Največkrat se omenjata ljubljanska in celjska deponija.

Okoljsko zakonodajo je treba spoštovati

Na vprašanje Dela, kako nameravajo na okoljskem ministrstvu reševati nastale težave, je v. d. direktorja direktorata za javne službe in investicije Bernarda Podlipnik povedala, da podpirajo obratovanje vseh tistih odlagališč, ki izpolnjujejo zahteve zakonodaje in ki ne povzročajo čezmernih vplivov na okolje. Dejala je, da ne nasprotujejo niti obratovanju sedanjih odlagališč do zapolnitve, dolgoročno pa bo za odlaganje ostankov obdelanih komunalnih odpadkov primerno le omejeno število odlagališč. Na odlagališčih Leskovec in Globoko je po njenih besedah treba zagotoviti izpolnjevanje tehničnih zahtev, povsod pa bo treba izboljšati ločeno zbiranje komunalnih odpadkov na izvoru. Komunala Novo mesto je, denimo, leta 2010 imela v zbranih odpadkih kar 85 odstotkov mešanih komunalnih odpadkov, lani pa še vedno 82 odstotkov, najboljše občine jih imajo približno 30 odstotkov. Po besedah Podlipnikove potrebujemo do leta 2015 za približno 3,2 milijona ton odlagalnega prostora (deponija Leskovec ima prostora še za 900.000 ton smeti, op. p.), od leta 2016 do leta 2030 pa še 2,7 milijona ton. Po operativnem programu ravnanja s komunalnimi odpadki, ki ga pripravljajo, so po letu 2015 predlagana naslednja odlagališča: Bukovžlak (Celje), Barje (Ljubljana), Mala Mežakla (Jesenice), Leskovec (Novo mesto), Puconci, Unično (Hrastnik), Stara Gora (Nova Gorica), Hardeška šuma (Ormož), Zmes (Prevalje) in rezervne lokacije Globoko (Trebnje), Špaja dolina (Grosuplje) in Gajke (Ptuj), vendar le, če bodo izpolnjevala pogoje za obratovanje.

Kam z odpadki po zaprtju deponij

Skladno z okoljsko zakonodajo obratuje le šest odlagališč, ki jim je Arso izdal okoljevarstveno dovoljenje (OVD) in na katera upravljavci legalno odlagajo ostanke komunalnih odpadkov približno 900.000 prebivalcev. Več kot milijon prebivalcev odlaga smeti na 21 odlagališčih, ki nimajo pridobljenega OVD – Mislinjsko Dobravo in Lokovico na Koroškem bodo kmalu opustili.

Med odlagališča brez OVD spada tudi grosupeljska Špaja dolina, ki je uradno zaprta od 15. februarja 2009, ker tako kot v Leskovcu nima čistilne naprave. Upravljavca obeh deponij ju zdaj pospešeno urejata. Sredi februarja je inšpekcijska odločba o zaprtju deponije Ostri vrh postala pravnomočna. Direktor logaške komunale Marjan Gregorič je za Delo povedal, da bo 90-dnevni rok za zaprtje potekel sredi maja in da bodo inšpekcijsko odločbo spoštovali. Kam bodo vozili odpadke, ne vedo. V prihodnjih dneh bodo Arso zaprosili za izdajo OVD po novi vladni uredbi o odlaganju odpadkov, ki ni tako stroga kot prejšnja. Gregorič je prepričan, da bi marsikateri upravljavec deponije, ki so mu v zadnjih osmih mesecih zavrnili izdajo OVD, dovoljenje že imel, če bi Arso odločal po novi uredbi. Podobno pravi tudi Silvo Buček, vodja tehničnega sektorja v tržiški komunali. Povedal je, da so za odlagališče Kovor v začetku marca zaprosili za OVD po novi uredbi, po kateri izpolnjujejo in dosegajo vsa merila, zato pričakujejo pozitiven odgovor.

Sredi maja bo pravnomočna tudi inšpekcijska odločba za ormoško deponijo Dobrava. »Že tretjič zapored pripravljamo vlogo za OVD. Ker do 15. maja ta zagotovo ne bo rešena, smeti po tem datumu ne nameravamo več odlagati, saj nimamo denarja za plačilo visokih kazni,« je za Delo povedal vodja ravnanja z odpadki na ormoški komunali Ludvik Hriberšek. Prevzemnika za svoje smeti po tem datumu še niso našli. Na okoljskem ministrstvu so jim predlagali, naj jih vozijo v Celje.

Ker je Arso upravljavcu deponije Gajke, Javni službi Ptuj, pred časom zavrnil izdajo OVD, je direktor tega podjetja Alen Hodnik za Delo napovedal, da bodo danes proti državi vložili tožbo na upravnem sodišču. To pa je po naših informacijah »bolj kupovanje časa«, saj bodo do pravnomočnosti sodbe še naprej odlagali smeti. Doslej je to pravno možnost izkoristilo enajst upravljavcev deponij. Cerodu Novo mesto in Komunalnim podjetjem Grosuplje, Logatec, Trebnje in Ormož je sodišče tožbe zavrnilo kot neutemeljene in dalo prav Arsu, zato na deponije ne smejo več odlagati odpadkov. Upravljavci za deponije Strensko (Laško), Jelšane, Tuncovec (Rogaška Slatina), Kovor (Tržič) in Stara Gora (Nova Gorica) pa še čakajo na odločitev upravnega sodišča.