Tiskane izdaje
Ne v puconski evangeličanski cerkvi, kot običajno, ampak pri spominskem znamenju iz leta 1933 streljaj od cerkve se je včeraj začelo osrednje slovesno bogoslužje slovenske evangeličanske cerkve, posvečeno 500-letnici reformacije. Znamenje je postavljeno na mestu, kjer so prekmurski protestantje po več kot dvesto letih preganjanja in zatiranja oktobra leta 1783 v gumnu Jakoba Küharja prvič lahko pripravili uradno dovoljeno evangeličansko bogoslužje in prvi evangeličanski krst na Slovenskem po koncu protireformacije.
Z včerajšnjim slavnostnim bogoslužjem v Puconcih in nocojšnjo osrednjo proslavo dneva reformacije v Ljubljani se bo v Sloveniji končalo dobro leto proslavljanja visokega jubileja Lutrovega upora proti okostenelosti in napakam rimskokatoliške cerkve šestnajstega stoletja, osrednji dogodek Svetovne luteranske zveze pa bo na sam praznični dan, v torek, 31. oktobra, v Wittenbergu, Lutrovem mestu. Tam se bo zaključila tudi turneja reformacijskega avtobusa, ki je že od začetka leta krožil po Evropi in obiskal več kot šestdeset krajev, ki jih je Svetovna luteranska zveza zaradi pomembnosti ali posebnih dogodkov v preteklosti poimenovala za Lutrove kraje. V Sloveniji so to Rašica, Ljubljana in Puconci in vsi se bodo jutri skupaj z drugimi Lutrovimi kraji predstavili v Wittenbergu.
V Puconcih prva skromna cerkev
Puconci so si ime Lutrov kraj zaslužili prav zaradi dogodkov iz let 1783 in 1784, saj so tu po izidu tolerančnega patenta cesarja Jožefa II. o verski svobodi kot prvi na ozemlju Slovenije obnovili evangeličansko občino in v dobrem letu dni zgradili tudi prvo, skromno leseno cerkev. Puconska evangeličanska občina je sprva združevala evangeličane iz vsega Prekmurja in okolice Gornje Radgone, pozneje pa so se od nje začele odcepljati in nastajati nove občine, ki pa vse do danes tvorijo enotno slovensko evangeličansko cerkev.
V Sloveniji je bilo v šestnajstem stoletju, v desetletjih po začetku reformacije in pred začetkom protireformacijskega zatiranja polovica prebivalstva protestantske vere. Dandanes je slovenska evangeličanska cerkev manjšinska verska skupnost.
»Evangeličanska cerkev je cerkev besede in v tem smislu nagovarjamo naše vernike na luteranski način. Naša cerkev je naravnana k strpnosti med različno verujočimi in k dobremu sodelovanju tudi z neverujočimi. Kot skoraj vso zgodovino smo danes evangeličani v Sloveniji vezani predvsem na Prekmurje, zunaj te pokrajine imamo samo tri majhne cerkvene občine. Protestantizem se je namreč zaradi strpnejših ogrskih oblasti v času protireformacije tu lažje obdržal kot v drugih slovenskih deželah. Danes šteje naša cerkev okrog 0,8 odstotka slovenskega prebivalstva oziroma okoli 16.000 pripadnikov, vendar je, čeprav majhna, naša skupnost pomembna zaradi dediščine protestantizma in zaradi vsega, kar je protestantizem dal Slovencem,« pravi škof Geza Filo.
Na poti k edinosti
V evangeličanski cerkvi ob 500-letnici nočejo znova pogrevati stoletja starih zamer in tudi zato škof Filo ni govoril o tem, zakaj se je protestantska skupnost na Slovenskem po obetavnih začetkih v šestnajstem stoletju skrčila na sedanjih 0,8 odstotka prebivalstva. Pred letom dni sta v Lundu na Švedskem, zato da bi tudi na svetovni ravni pozabili stare zamere med rimskokatoliško in evangeličansko cerkvijo, papež Frančišek in predsednik Svetovne luteranske zveze Munib Yunan podpisala skupno izjavo Od konflikta do skupnosti, ki je po mnenju Geze Fila prvi spravni dokument med rimskokatoliško cerkvijo in protestanti v petstoletni zgodovini reformacije.
»Dokumentov o ekumenskem dialogu je bilo sicer že več, toda lundski je prvi, s katerim sta obe cerkvi na svetovni ravni pokazali, da puščata nasprotovanja iz preteklosti za sabo in da stopata v ekumenskem duhu na pot zbliževanja, k 'edinosti v različnosti'.
Ta dokument je tako prvi spravni akt po petsto letih. Pomemben je ne samo za spravo med RKC in evangeličani, ampak tudi zato, ker širši družbi kaže na potrebo po spravi v današnjem času, ko potrebujemo spravljene, do različnosti strpne ljudi in ljudi, ki imajo pred sabo vizijo srečne in zadovoljne družbe.
Ta spravni akt naj bi se po vsem svetu čim prej prenesel na lokalno raven, zato smo tudi mi že novembra lani v Murski Soboti z ekumenskim bogoslužjem pripravili 'mali Lund' in odnosi se od takrat izboljšujejo. Od nas pa je odvisno, kako bomo to obžalovanje krivde iz preteklosti širili med ljudmi. Na tem in ne na medsebojnem obtoževanju, kot je to bilo ob prejšnjih obletnicah reformacije, moramo zdaj delati oboji.«
