Tiskane izdaje
Ljubljana – V kopici zakonskih novel, ki čakajo na jesenska zasedanja državnega zbora, so tudi spremembe zakona o policiji. Med drugim naj bi poslanci izglasovali tudi novi člen, po katerem bi pravico do religiozne duhovne oskrbe imeli tudi delavci policije. K temu je dodan še stavek, da organizacijo in način izvrševanja te pravice predpiše minister.
Minister za obrambo, takrat je bil to še Anton Grizold (LDS), je podpisal pravilnik, po katerem vojaški vikariat organizira duhovno oskrbo ne samo za pripadnike vojske in za zaposlene v obrambnem ministrstvu, ampak tudi za njihove družinske člane. Na to vojaško ureditev se sklicuje tudi notranji minister Dragutin Mate, ki je letos julija podpisal v vladi potrjeno besedilo sprememb zakona o policiji, v katerem je tudi predlog omenjenega dodatnega 73. člena o religiozni duhovni oskrbi delavcev policije. Podlago za to vidi minister v tako imenovanem vatikanskem sporazumu, kjer Slovenija in Sveti sedež potrjujeta pomen človekovih pravic. Predvsem načela svobode mišljenja, vesti in verovanja, je zapisano v obrazložitvi te dopolnitve zakona o policiji.
Tudi policisti, tako kot vojska, delajo v posebnih okoliščinah, kar »v znatni meri vpliva na njihovo duševnost, zato imajo pravico do splošno psihološke in obenem tudi religiozne oskrbe«, menijo v notranjem ministrstvu. Razen te precej posplošene ugotovitve drugih razlogov, zakaj je treba religiozno oskrbo zagotoviti tudi policistom in drugim uslužbencem policije, obrazložitev ne navaja.
Po vladnem mnenju versko oskrbo (tudi) v policiji narekuje slovenska ustava, zato državnemu zboru predlaga, naj te dopolnitve zakona o policiji poslanci potrdijo po skrajšanem postopku.
Več o tem preberite v torkovi tiskani izdaji Dela.
