Polemično o istospolnih družinah

Na skoraj pet urni javni predstavitvi mnenj o predlogu družinskega zakonika se je po pričakovanju večino razpravljalcev (od 37.) opredeljevalo do predloga izenačitve istospolne partnerske zveze z ostalimi in s pravico do posvojitve otrok.

Objavljeno
12. oktober 2009 19.23
Matjaž Albreht
Matjaž Albreht
Ljubljana - Na skoraj pet urni javni predstavitvi mnenj o predlogu družinskega zakonika se je po pričakovanju večino razpravljalcev (od 37.) opredeljevalo do predloga izenačitve istospolne partnerske zveze z ostalimi in s pravico do posvojitve otrok. Nasprotniki tega predloga, predvsem člani SDS, Nsi in SLS, so v primeru sprejema te rešitve napovedovali zbiranje podpisov za odločanje na referendumu. Zagovorniki pa so opozarjali na diskriminatornost zakona o registraciji istospolnih zvez, na kar je opozorilo tudi ustavno sodišče.

Minister za delo Ivan Svetlik je v uvodu pojasnil, da je po 35. letih pripravljen nov družinski zakonik, ki bo celotno problematiko uredil v enem samem aktu. V vsem tem času so nastali novi vzorci življenja, ki jih je treba urediti. Družinski problemi se nasploh urejajo prepočasi in na škodo otrok. Zakonik prinaša pet bistvenih sprememb. Spremenjena je vsebina družinske skupnosti, družino ustvarjajo otrok in odrasli. Zakon ne izključuje nobene oblike skupnosti, vendar na ministrstvu menijo, da bo tradicionalna ostala prevladujoča. V središču zakonika je otrok in njegove pravice. Za reševanje težav so določene večje možnosti posredovanja v družinsko skupnost, prepoveduje se telesno kaznovanje otrok, uveden je institut zagovornika otrok. Odločanje o ukrepih za varstvo koristi otroka se prenaša iz centrov za socialno delo na sodišča. Centri se bodo tako lahko posvetili svetovalni vlogi in bodo delovali preventivno. Zakonik tudi izenačuje istospolne partnerske skupnosti z vsemi ostalimi.

Alenka Švab
iz FDV je opozorila, da starševstvo danes ni več vezano samo na heteroseksualni par in na skupno stalno prebivališče. Raznolikost je tista značilnost družinskega življenja, ki družino ohranja pri življenju, je prepričana. Ob tem je navedla naraščajoče število razvez, upadanje stopnje rodnosti, naraščanje števila rojstva otrok v izvenzakonski skupnosti. Višja sodnica Mateja Končina Peternelj je izpostavila ukrepe za varstvo koristi otrok. Zakonik razmejuje med ukrepi, ki jih lahko odrejajo Centri za socialno delo in sodišča. V pristojnosti centrov ostaja odvzem otroka ob asistenci policije, ko je otrok neposredno ogrožen, in nadzor nad izvajanjem starševske skrbi. Vstop v stanovanje pa bo odredilo sodišče. Za te ukrepe bo treba organizirati dežurmo službo in postaviti zadosti kriznih centrov.
Poslanec SDS France Cukjati je menil, da je anomalija predloga v izkrivljanju zakonske zveze. Zakonska skupnost postaja sama sebi namen. Otrok ni več cilj ampak samo sredstvo. Komisija pravičnost in mir pri slovenski škofovski konferenci opozarja na pogubo izenačevanje izvenzakonske skupnosti z zakonsko, saj imamo v Sloveniji najnižje število sklenjenih zakonskih zvez in najnižje število rodnosti. Od predlagatelja pričakujejo, da javnosti predstavi analizo veljavnega zakona in opredeli zakonsko skupnost, kot skupnost moškega in ženske. Minister za pravosodje Aleš Zalar je opozoril na prepoved vsake diskriminacije, tudi na podlagi spolne usmerjenosti. K temu ustava zavezuje tudi naša sodišča, ki že potrjujejo posvojitve otrok, ki so jih partnerji v istospolnih zvezah lahko dobili v tujini. Če bi to preprečevali, bi bila to nova diskriminacija. Tudi poslanec Vito Rožej (Zares) je podprl novo definicijo zakonske zveze in družine, saj s tem le uzakonjamo položaj v katerem se je znašlo veliko število otrok v istospolnih zvezah. Pogreša pa odpravo ugodnosti, ki jih prinaša izenačitev zakonske in izvenzakonske zveze, kar je minister Svetlik že napovedal. Katja Šoba, predsednica Študentske organizacije je opozorila na različno obravnavanje študentov z otroki. Imajo težave pri pridobivanju socialne pomoči, otroških dodatkov in varstva, saj jih država včasih obravnava kot otroke, drugič kot starše. Predsednik stranke mladih Darko Kranjc pa je izpostavil področje rejništva, ki bi ga bilo treba popraviti.