Polemike glede pritiskov na novinarje

Ankaran – Na okrogli mizi v okviru Novinarskih dnevov 2006 o uredniški avtonomiji in pritiskih na novinarje se je razvila na trenutke polemična razprava zaradi različnih ocen razmer v slovenskih medijih. Medtem ko se je večina razpravljavcev strinjala s kritikami, da se je po prihodu Janševe vlade leta 2004 znižala raven novinarske avtonomije, kar se kaže tudi v zamenjavah uredniških ekip, so se na drugi strani oglasili tudi novinarji, ki so nekatere od teh zamenjav izpeljali.

Bervar: Pritiski na novinarje niso toliko odvisni od barve oblasti

Novinar Radia Slovenija Gojko Bervar, ki je vodil okroglo mizo, je menil, da pritiski na novinarje niso toliko odvisni od barve oblasti, saj se je tudi v času vladavine LDS kazala latentna želja po nadzoru medijev. Manj izraziti posegi oblasti v novinarsko avtonomijo, kot jih opaža danes, so po njegovem mnenju posledica tega, da je morala Slovenija do vstopa v EU igrati vlogo "poslušnega učenca".

Kolšek: Prvič po osamosvojitvi se je zgodil "koordiniran napad" vlade na medije

S to tezo se ni strinjal novinar Dela Peter Kolšek, ki je prepričan, da se je prvič po osamosvojitvi zgodil "koordiniran napad" vlade na medije. Menil je, da novinarji na to niso bili pripravljeni, tudi zato, ker pred osamosvojitvijo ni bilo tradicije profesionalne uporniške novinarske drže, po osamosvojitvi pa tako velikih posegov v medije, kot se dogajajo v zadnjih dveh letih, ni bilo.

Pučkova: Kapital in politika sta se povezala

Novinarka Dnevnika Tanja Lesničar Pučko je menila, da se slovensko novinarstvo nahaja pred novimi izzivi, saj so se razmere po letu 2004 spremenile. Do takrat so se novinarji spopadali z vse večjimi pritiski kapitala, sedaj pa sta se kapital in politika povezala, je dejala novinarka Dnevnika, ki sicer ni zanikala, da so tudi prejšnje vlade poskušale obvladovati medije.

Veselinovič kritičen do razmer na RTV Slovenija

Nekdanji odgovorni urednik informativnega programa Radia Slovenija in sedanji novinar Dnevnika Bojan Veselinovič je bil kritičen do razmer na RTV Slovenija. Po sprejetju zakona o RTVS so se najprej zgodile spremembe v poslovnem vodstvu, nato v programskem vodstvu, končuje se proces zamenjave na uredniških mestih. Veselinovič meni, da se spremembe ne bodo končale na uredniški ravni.

Ocenjuje, da v javnem zavodu vlada neke vrste ravnotežje strahu; RTVS je v finančni krizi, neugodno je razmerje med redno zaposlenimi in honorarnimi sodelavci, katerih položaj je neurejen. Takšne razmere so "kot nalašč" za to, da se hiši pomaga od zunaj, in ta proces se je začel z vladnimi obljubami o višjih plačah na RTVS. Pri tem je opozoril na umeščanje novinarjev RTVS v sistem plač v javnem sektorju. To daje moč tistim, ki obljubljajo konec plačne anarhije v javnem zavodu, meni Veselinovič.

V sindikatu zabeležili primere kršitve novinarske avtonomije

Pravnik Sindikata novinarjev Slovenije Bogdan Mahne je potrdil, da so v sindikatu zabeležili primere kršitve novinarske avtonomije in delavnopravnih standardov in dva novinarja sta sindikat že pooblastila za vložitev tožbe. Poudaril je, da na tem področju sodne prakse še ni.

Jančič zavrnil navedbe o kršitvah in nezakonitostih na Delu

Odgovorni urednik Dela Peter Jančič je zavrnil navedbe o kršitvah in nezakonitostih na Delu, o katerem je v predavanju pred okroglo mizo konkretneje govoril tudi predsednik sindikata Iztok Jurančič. Jančič je bil kritičen tudi do izbire govorcev okrogle mize, saj med njimi ni bilo predstavnikov "druge strani". Menil je, da bodo takšne enostranske razprave dolgoročno škodile društvu in sindikatu.

Zavrnil je navedbe, da naj bi v času zdaj že nekdanjega urednika Sobotne priloge Dela Ervina Hladnika Milharčiča prišlo do cenzure in spreminjanja tekstov brez soglasja avtorja. Dogajanje na Sobotni prilogi pa je pa zanj spopad med njim in Milharčičem glede uredniške politike, torej za spopad med dvema urednikoma in ne z novinarji. Pozval je še tiste, ki naj bi se jim zgodila krivica, da se pritožijo na Novinarsko častno razsodišče.

Gerič ne razume očitkov o zamenjavah

Tudi vršilec dolžnosti odgovornega urednika informativnega programa TV Slovenija Rajko Gerič je protestiral zaradi neenakopravne razprave. Dejal je, da ni nič narobe s tem, da so prišle nove oblastne in uredniške strukture. Vsaka uredniška ekipa ima pravico sestaviti svojo ekipo, zato ne razume očitkov o zamenjavah. Zagotovil je, da pri zamenjavah zakonodaja ni bila kršena, nihče pa ni bil zamenjan, ker je naredil le eno napako, ampak je uredniška ekipa presodila, da bodo lahko na drugih mestih delali bolje, je dejal Gerič.

Več razpravljavcev je v odgovoru Geriču dejalo, da ne oporekajo temu, da se lahko uredniške zamenjave opravijo, sporno pa je to, da so opravljene zaradi razlogov, ki niso strokovno-novinarski.

Miheljak: Razmere v medijih slabše kot v osemdesetih

Med novinarji in politično oblastjo partnerstvo ni možno, ampak gre za razmerje "ali- ali" - ali se oblast boji novinarstva ali pa je obratno, je v današnjem predavanju na Novinarskih dnevih 2006 opozoril kolumnist Dnevnika in profesor na Fakulteti za družbene vede Vlado Miheljak. Razmere v medijih je primerjal s tistimi v osemdesetih letih, čeprav je opazil eno pomembno razliko - takrat so se polja svobode z vsako dobljeno bitko medijev z oblastjo širila, zdaj se zapirajo.

Današnje razmere je zato Miheljak označil za "osemdeseta v vzvratni prestavi". Dodal je, da je šlo v osemdesetih za nedemokratičen sistem s svobodnimi posamezniki, zdaj pa "smo formalno demokratični, ne pa svobodni".