Poleti na dveh kolesih že petina turistov

V občini Kranjska Gora so na trasi nekdanje železniške proge že leta 2000 začeli graditi kolesarsko stezo, leta 2004 pa so na kranjskogorskem smučišču odprli kolesarski park, kar je pomenilo velik preboj za razvoj kolesarskega turizma. Zdaj v poletni sezoni kolesarji opravijo že okoli 60.000 prenočitev.

Blaž Veber, direktor Turizma Kranjska Gora, pravi, da v letni strukturi gostov kolesarji predstavljajo že več kot osem odstotkov vseh prenočitev (vseh prenočitev na leto je okoli 540.000), samo v poletni sezoni, ko naštejejo okoli polovico vseh prenočitev, jih kolesarji opravijo petino. Veljajo za dobre goste, saj povprečno na dan porabijo 95 evrov in zdaj že ustvarijo opazen tržni delež v kranjskogorskem turizmu, pravi Veber.

Od steze do parka

V občini je kolesarstvo – poleg pohodništva – eden najpomembnejših poletnih turističnih produktov, skupaj pa imajo zdaj urejenih 120 kilometrov poti. Od tega je daljinska kolesarska povezava med Mojstrano in Ratečami dolga dobrih 20 kilometrov in je ob gradnji prvih odsekov spodbudila razmislek o pomembnosti kolesarskega turizma v Kranjski Gori, ki se je izkazala za strateško priložnost. Možnosti za razvoj daljinskih kolesarskih poti zaradi naravnih danosti ni bilo, zato so se načrtno lotili razvoja različnih kolesarskih produktov. Kolesarska steza v dolini privablja družine z otroki, kolesarski park za gorska kolesa je posebna zvrst kolesarjenja, zdaj je trend urejanje krožnih poti s poudarkom na prijetnem spustu v dolino, pravi Veber, ki si želi, da bi v Planici lahko uredili progo za cross country.

Kolesarjenje med Kranjsko goro in Belopeškimi jezeri. Foto: Grega Kališnik

Za vožnjo s kolesi v naravnem okolju morajo pridobiti soglasja (zavoda za varstvo narave, zavoda za gozdove, direkcije za vode ipd.). Veber pravi, da so se z lastniki zemljišč, po katerih so speljane urejene poti, brez večjih težav dogovorili za brezplačno uporabo pod pogojem, da morajo kolesarji sami poskrbeti za urejenost poti. Tako zdaj lažje usmerjajo kolesarje na urejene poti in skrbijo, da se ne vozijo povsod, kjer se jim zahoče.

Priporočilo od ust od ust

Kot kolesarska destinacija morajo biti ves čas v stiku s ponudniki storitev, to je namestitev in hranjenja koles, izposojevalnic koles, servisa in trgovin s kolesarsko opremo. Poleg tega spomladi kolesarje v kraj privabljajo z različnimi prireditvami (tekmovanjem v kolesarskem parku, vzponom s ponyji na Vršič). Letos spomladi so v Kranjski Gori gostili okoli 2500 kolesarjev (večinoma iz Nemčije), ki so tja prišli na kolesarski festival (»trail days«) v sklopu promocijskih aktivnosti proizvajalca koles Specialized. Veber pričakuje, da bo prihodnje leto še več obiskovalcev iz Nemčije, saj so se načrtno usmerili na nemško tržišče, Kranjska Gora pa se bo predstavila v nemškem katalogu Bike holiday, ki ima 450.000 članov.

Veber še ugotavlja, da kolesarji veliko potujejo in odkrivajo nove turistične destinacije, hkrati so to ljudje s širokimi socialnimi mrežami. Pomembno je, da gre kolesar iz Kranjske Gore zadovoljen, saj je priporočilo od ust do ust zelo pomembno, še poudarja Veber.

Na Vršič tudi z električnim kolesom

Kolesarski park vsako leto obišče več ljudi in lani so jih našteli pet tisoč, pravi Jure Culiberg, ki ga upravlja. S širitvijo prog in urejanjem manj zahtevnih prog privabljajo tudi manj zahtevne kolesarje. Za park so pomembna tekmovanja. Tako so letos spomladi organizirali evropski pokal v spustu – »downhill« z evropsko špico tekmovalcev, ki se ga je udeležilo 400 tekmovalcev iz 30 držav. Kolesarji, ki so že bili v Kranjski Gori, se vračajo, ugotavlja Culiberg. Gorsko kolesarstvo ima velik potencial, prelaz Vršič je privlačen za cestne kolesarje, a bi ga bilo treba marketinško še bolj podpreti. Čeprav je teren hribovit in precej zahteven, je v kraju mogoča izposoja električnih koles, zato se na kolo lahko usedejo tudi tisti, ki niso prav dobro pripravljen, še pravi Culiberg.