Poletni kolesarski vlaki ne poznajo meja

Novi kolesarski vlaki med Beljakom, Trbižem in Jesenicami. Štrekna bus iz Velenja v Labot.

Objavljeno
18. junij 2019 06.45
Posodobljeno
18. junij 2019 07.27
Število potnikov na poletnem kolesarskem vlaku na Koroški progi se povečuje. Foto Tadej Regent
Dravograd – Od sobote bo na Koroški progi med Mariborom in Pliberkom v Avstriji znova vozil poletni kolesarski vlak. Lani je v enajstih poletnih sobotah prepeljal 800 potnikov s kolesi. Čeprav njihovo število narašča, se ne moremo primerjati z Avstrijo, kjer kolesarje preštevajo v tisočih, kolesarski turizem pa z novimi povezavami podpirajo tudi avstrijske državne železnice (ÖBB).

Po novem je povezava tudi med Beljakom in Jesenicami ter Beljakom in Trbižem. Za kolesarje sta prilagojeni tudi dve vožnji vlaka, ki sicer petkrat na dan vozi med Ljubljano in Občinami.

image
Infografika Delo


Vlaki vozijo štirikrat na dan, za zdaj le ob vikendih. »Želimo si, da bi kolesarski vlaki na teh relacijah prihodnje leto vozili tudi med tednom,« je povedal Peter Paco Wrolich, nekdanji vrhunski kolesar, zdaj vodja Dravske kolesarske poti v Avstriji.
Nova železniška proga omogoča kolesarjem, da se vkrcajo s svojimi ali izposojenimi kolesi v Beljaku, se od tam odpeljejo v Trbiž, kjer s kolesom zavijejo na 41 kilometrov dolg odsek Savske kolesarske poti vzdolž Save do Jesenic, odkoder se lahko z vlakom vrnejo v Beljak. Ali pa uberejo obratno smer. Na vlakih je prostora za 120 koles.
 

Manjkajoči deli poti do leta 2023


Avstrijske kolesarske poti navdušujejo vse več kolesarjev. Samo na avstrijskem odseku Dravske kolesarske poti, ki velja za eno najlepših v Evropi in poteka od Lienza na vzhodnem Tirolskem do Labota (Lavamünd) na avstrijskem Koroškem, jih je 150 do 170 tisoč na leto. Med njimi je veliko tujcev, še posebej Nemcev in Nizozemcev, ki si po besedah Petra Paca Wrolicha želijo nadaljevati pot ne le skozi Slovenijo, temveč do kraja Legrad na Hrvaškem, ker se Dravska kolesarska pot konča. Na njenem slovenskem, 150 kilometrov dolgem delu, zato gradijo manjkajoče odseke v občinah Maribor, Ruše, Radlje ob Dravi in Muta. Naložba je vredna okoli 15 milijonov evrov. »Na slovenski strani vidimo veliko željo, da se uredi kolesarska infrastruktura. Predstavniki ministrstva za infrastrukturo in župani občin od Dravograda do Ptuja so med obiskom pri nas zagotovili, da se bo to zgodilo najkasneje do leta 2023,« pravi Wrolich.
 

Štrekna bus se je dobro prijel


Na slovenski strani pospešeno povezujejo tudi turistične ponudnike. »Z zavodom za turizem Maribor - Pohorje bomo izvedli petdnevno promocijsko kolesarjenje po Dravski kolesarski poti, v okviru katerega bodo udeleženci obiskali dvorec Bukovje, se s splavom peljali po Dravi, kopali v vodnem parku v Radljah, uživali v kulinariki gostilne Pri lipi ...,« pravi Uroš Rozman iz Regionalne razvojne agencije Koroška.

Sobotni kolesarski vlak med Mariborom in Pliberkom lahko prepelje 23 koles. Kolesarji lahko izstopijo že v Dravogradu, kjer lahko vstopajo ne le na Dravsko kolesarsko pot, pač pa tudi na Štrekno, priljubljeno kolesarsko pot po Mislinjski dolini. Po njej od 1. maja med Velenjem in Labotom v Avstriji vozi Štrekna bus. »Odziv je dober. Zgodilo se je, da je bil tako poln, da so morali kolesarje odsloviti,« pravijo na RRA Koroška.