Policija: Hrvaška dela pri Hotizi ustavljena

Murska Sobota/Bled - Slovenska in hrvaška stran sta se danes dogovorili, da se dela, ki so jih hrvaški delavci začeli opravljali na vodovarstvenem nasipu med naseljema Hotiza in Kot na levem bregu Mure, do nadaljnjega ustavijo, so sporočili iz policijske uprave Murska Sobota.

Kot so pojasnili na policijski upravi Murska Sobota, so se davi do omenjenega nasipa na levem bregu reke Mure pripeljali delavci hrvaških vodnogospodarskih podjetij, ki so na nasipu začeli odstranjevati grmovje in drevje.

Po tem, ko so policijo obvestili o hrvaških delih, je bila na kraj dogajanja napotena policijska patrulja, ki je hrvaške delavce opozorila, da izvajajo naloge brez ustreznih soglasij in dovoljenj. Nato sta se hrvaška in slovenska stran dogovorili o prenehanju del do nadaljnjega, so še sporočili s policije.

Kot je dejal podžupan lendavske občine Stanko Gjerkeš, sicer domačin s Hotize, je zaplet nastal zaradi obnove nasipa na spornem območju, kjer meja med državama še ni določena. Slovenska stran je namreč obnavljala nasip, ko pa je prišla do hrvaškega katastrskega ozemlja, na nasip ni mogla, ker ni imela soglasja hrvaške strani.

Nato so nasip začeli sami urejati hrvaški delavci, ki so ob navzočnosti hrvaških policistov podirali drevje in začeli graditi pot od mejnega prehoda do zaselka Mirišče. Za to niso imeli nobenih dovoljenj, prav tako pa o delih niso obvestili lastnikov, je dejal Gjerkeš. Območje sicer res leži v hrvaškem katastru, so pa zemljišča v slovenski lasti, je dodal.

Janša govoril s Sanaderjem

Premier Janez Janša je danes na Bledu izjavil, da se je v luči dogajanj v Hotizi pogovarjal s hrvaškim kolegom Ivom Sanaderjem . "Mislim, da se bo stvar rešila tako, da ne bo prišlo do kakršnihkoli dejanj ali ravnanj, ki bi situacijo poslabšale," je dejal Janša. Pojasnil je tudi, da sta ga o zadevi obvestila tudi ministra za notranje in zunanje zadeve, Dragutin Mate in Dimitrij Rupel.

Odzval se je tudi zunanji minister Rupel in dejal, da po njegovem mnenju pri Hotizi "ni bilo nič hudega". "Vlada in ministrstva v vsakem primeru vedno morajo ščititi in ščitijo slovenske državljane, tako da tudi ko bi šlo za kakšno težavo ali recimo kakšno nevarnost za naše državljane, bi seveda v vladi ustrezno ukrepali," je zagotovil Rupel na novinarski konferenci v okviru Strateškega foruma Bled.

"Kaj pa pomeni ustrezno ukrepanje, si lahko predstavljate sami. Če bi se situacija zapletla, bi mi ustrezno ukrepali na bolj zapleten način, če bi se situacija pomirila ali poenostavila, pa bi mi ukrepali na bolj poenostavljen način," je še pristavil Rupel. Na novinarsko vprašanje, ali je Slovenija res na območje poslala posebne enote, pa je zunanji minister izjavil, da "o kakšnih konkretnih oblikah intervencij v tem trenutku za zdaj ne ve nič".

Po poročanju medijev je hrvaška stran konec minulega tedna na levem bregu Mure, ki je sicer hrvaško katastrsko ozemlje, začela graditi cesto, ta pa je speljana po parcelah, ki so v slovenski lasti. Slovenskih lastnikov ni nihče obvestil o načrtovanem posegu. Hotižani so o tem obvestili tudi slovensko notranje in zunanje ministrstvo, danes pa je slovenska policija okrepila navzočnost na tem delu meje s Hrvaško. Rupel se je sicer v okviru konference na Bledu pogovarjal tudi z državnim sekretarjem na hrvaškem zunanjem ministrstvu Hidom Biščevičem. V odgovoru na novinarsko vprašanje, ali sta našla kake rešitve glede incidenta v Hotizi, pa je Rupel odgovoril z "upam".

Medtem je sicer zaradi dogodkov pri Hotizi ostro protestirala SNS. V izjavi za javnost je poslanska skupina SNS od slovenske vlade zahtevala, naj "zaradi takšnih agresivnih metod hrvaške politike nemudoma odpokliče slovenskega veleposlanika na Hrvaškem, vloži zahtevo po prekinitvi vseh pogajanj med Hrvaško in Evropsko unijo o morebitnem vstopu Hrvaške v EU ter zapre vse mejne prehode na tem območju in jih v najkrajšem času prekvalificira iz mednarodnih v meddržavne".

Vladi so sicer protestno pismo poslali tudi Hotižani. Kot je danes poročal Dnevnik, so zatrdili, da gre za "skrajno nedopusten poseg", ki je v nasprotju z "vsemi dogovori in sporazumi, ki sta jih o reševanju odprtih vprašanj pri določanju državne meje sklenili Slovenija in Hrvaška".