Policijski nadzor Strojanovih zakonit

Ljubljana - O policijskem nadzoru nad družino Strojan je danes na zahtevo poslanske skupine LDS razpravljal tudi odbor za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje. Večina članov odbora je ugotovila, da je bila aktivnost policije v tem primeru usmerjena le v zagotavljanje javnega reda in miru ter preprečevanje ogrožanja varnosti, medtem ko pojasnila policije in tožilstva poslancev LDS in SD niso prepričala, da je policija v tem primeru ravnala zakonito.

Poslanci LDS so zahtevo za sklic nujne seje odbora vložili zaradi domnevne prekoračitve policijskih pooblastil v primeru policijskega nadzora nad družino Strojan. Po novinarski konferenci varuha človekovih pravic Matjaža Hanžka 23. januarja, na kateri je predstavil domnevna dejanja policije, ko naj bi ta tajno spremljala in nadzorovala družino Strojan, je namreč v javnost prišel zapis iz dnevnika operacijsko-komunikacijskega centra postojnske policijske uprave.

Navedbe iz zapisov pa porajajo sum, da je policija presegla svoja pooblastila, saj za sledenje in omejevanje gibanja romske družine ni imela nobene odredbe tožilstva ali sodišča, je opozorila poslanka LDS Darja Lavtižar Bebler.

V LDS so prepričani, da je šlo v tem primeru za osredotočeno zbiranje podatkov o določenih posameznikih, ki niso osumljeni kaznivih dejanj, ter njihovo omejevanje gibanja, pravi poslanka. Zato so od predstavnikov vlade zahtevali določena pojasnila. Zanima jih, kakšna je bila vloga ministrstva za notranje zadeve pri aktivnostih policije v primeru nadzora družine Strojan ter kdo je dal vpletenim policijskim upravam navodila za takšno podrobno sledenje in nadzorovanje Strojanovih.

Tudi poslanec SD Miran Potrč je zahteval odgovore na nekaj vprašanj. Tako ga je zanimalo, v katerem zakonskem členu je imela policija pooblastilo za ravnanje v času spremljanja družine Strojan, kdo je takšno ravnanje odredil in s kakšnim ciljem. Tako Potrč kot njegova poslanska kolegija Majda Potrata sta predlagala, naj policija pripravi pisne odgovore, iz katerih bi se dalo razbrati, na kateri podlagi je policija delovala in kdo je takšno delovanje odredil.

Policija delovala v okviru zakonov

Namestnik generalnega direktorja policije Matjaž Šinkovec je poudaril, da v primeru nadzora nad Strojanovimi ni šlo za nobene prikrite preiskovalne ukrepe ter zagotovil, da je policija delovala v okviru zakonov, skliceval pa se je na 34. in 39. člen zakona o policiji. Slednji denimo določa, da lahko policija na določenem območju, če je mogoče pričakovati ogrožanje varnosti, pregleda in omeji gibanje.

Pri nadzoru Strojanovih pa je šlo zgolj za opazovanje brez tehničnih sredstev, kar ni prikrit preiskovalni ukrep, za katerega bi policija potrebovala dovoljenje državnega tožilca. Šinkovec je še pojasnil, da so vsa policijska pooblastila povezana z varnostno problematiko. Policija beleži varnostne dogodke, ki so pomembni, v okviru teh metod dela pa izvaja pooblastila, ki so predpisana. Samo spremljanj dogodkov pa ne pomeni pooblastila, je še dejal. Pojasnil je tudi, da je bila družina seznanjena z vsemi policijskimi ukrepi.

Brezigar: Ni razloga za sum, da bi šlo za kaznivo dejanje

Poslance LDS so sicer čudile tudi ugotovitve vrhovnega državnega tožilstva, ki je zgolj v treh dneh po pozivu varuha človekovih pravic ugotovilo, da ni nobenih razlogov za sum, da bi policija nezakonito izvajala prikrite preiskovalne ukrepe ali kako drugače kršila človekove pravice. Lavtižar Beblerjevo zanima, ali je urad generalne državne tožilke Barbare Brezigar zadevo sploh odstopil pristojnemu tožilstvu.

Brezigarjeva je znova navedla ugotovitve državnega tožilstva, da je policija nadzor nad Strojanovimi opravljala v okviru klasičnih pooblastil, zato ni razloga za sum, da bi šlo za kaznivo dejanje. Tudi ona je poudarila, da ni šlo za ukrep tajnega opazovanja, temveč za splošno opazovanje območja. Tožilstvo pa kazenskega postopka ne sme začeti, če ni razlogov za sum.

Pozneje se je sicer pojavila tudi trditev, da je policija spremljala intimno življenje družine Strojan, zato je vrhovno tožilstvo začelo predkazenski postopek. V njem pa se je izkazalo, da nadzor nad intimnim življenjem iz policijskih zapisov ne izhaja. Državni tožilci tako niso našli nobenih dokazov, da je policija uporabila prikrite preiskovalne ukrepe, zaključuje Brezigarjeva.

Koalicija: Policija je bila v primeru Strojan preveč aktivna, v primeru Silvo Plut pa premalo

Pojasnila Šinkovca in Brezigarjeve so prepričala večino članov odbora, ki so ob koncu seje izglasovali sklep, da je bila aktivnost policije v tem primeru usmerjena le v zagotavljanje javnega reda in miru ter preprečevanje ogrožanja varnosti. Koalicijski poslanci so v razpravi opoziciji sicer večkrat očitali dvojna merila, saj je bila denimo po njihovem mnenju policija v primeru Strojan preveč aktivna, v primeru Silvo Plut pa premalo.

Z odgovori pa niso bili zadovoljni v LDS in SD. Predlagatelji seje so predlagali sklep, s katerim bi odbor ugotovil, da osredotočeno prikrito zbiranje podatkov o posamezniku, ki ni osumljenec kaznivega dejanja, s strani policije predstavlja grobo kršitev človekovih pravic in prekoračitev policijskih pooblastil. Večina članov odbora je takšen predlog zavrnila.