Celje - Na vlado so tudi naslovili poziv o izločitvi policije iz sistema javnih uslužbencev in jo pozvali k razmisleku o statusu policistov.
V SPS - vanj je včlanjenih 1300 mož postave in oddali so tudi že vlogo za reprezentativnost - opozarjajo, da se v njihovem primeru ni upravičeno sklicevati na krizo, saj se je porajala že pred podpisom kolektivne pogodbe lansko pomlad. Čeprav so njihovi prejemki precej nizki in ponekod že ogrožajo socialni položaj zaposlenih v policiji, v SPS vedo, da zdaj ni pravi čas za zviševanje plač. Rešitev vidijo v racionalizaciji in reorganizaciji policijskega dela. »Premalo se vlaga v operativo na terenu. Samo tretjina policistov je na ulicah in skrbi za varnost državljanov. Želimo biti učinkovitejši in hitrejši, hkrati pa ne predragi za državo,« je dejal predsednik SPS Zoran Petrovič in dodal, da reorganizacija ne sme poseči v že pridobljene pravice.
Tajnik Franci Frantar ne vidi razloga, zakaj SPS za izboljšanje položaja policistov ne bi podpiral Policijskega sindikata Slovenije, zaradi razvrednotenja poklica in ker so bili že v preteklosti prevečkrat prikrajšani, pa so tokrat pripravljeni tudi na stavko. »V interventni zakon ne moremo privoliti, že predolgo smo kadrovsko podhranjeni in kakovost dela je zato slabša,« je prepričan Franci Frantar.
Za varnost državljanov skrbi na terenu vsega 2700 mož, več kot 5500 policistov pa opravlja delo v pisarnah. Lani jih je policijo zapustilo okoli 200 in tudi letos bi se trend nadaljeval, če ga ne bi zavrla kriza. V pozivu notranji ministrici Katarini Kresal in direktorju policije Janku Goršku opozarjajo še na izigravanje že dogovorjenih in podpisanih sporazumov s socialnimi partnerji, kar je vlada izkazala z interventnim zakonom še pred koncem konkretnega socialnega dialoga. Včerajšnjega protesta ni mogoče razumeti kot stavko, temveč kot poziv k obojestranskemu razmisleku o statusu policistov v družbi - zmanjševanje dodatkov za nedeljsko, praznično in nočno delo bi jih ob zamrznitvi plač najbolj prizadelo.
Iz torkove tiskane izdaje Dela