Politbarometer: Vlado podpira 51 odstotkov vprašanih

Ljubljana - Vlado premiera Boruta Pahorja podpira dobra polovica anketiranih, dobra tretjina pa je ne podpira, kaže decembrska raziskava javnega mnenja Politbarometer. Večina vprašanih ne odobrava imenovanja Dimitrija Rupla za Pahorjevega odposlanca, polovica pa jih meni, da mora vlada pri reševanju vprašanja izbrisanih spoštovati odločbo ustavnega sodišča.

Če bi bile volitve naslednjo nedeljo, bi 30 odstotkov vprašanih volilo Socialne demokrate, 18 odstotkov SDS, osem odstotkov Zares, šest odstotkov SNS in štirje odstotki DeSUS. Pod parlamentarnih pragom bi v takšnem primeru ostale LDS (tri odstotke) ter SLS in NSi (dva odstotka).

Z vlado premiera Pahorja je sicer zadovoljnih 51 odstotkov anketiranih, 34 odstotkov pa je ne podpira. Junijska meritev je denimo pokazala 33-odstotno podporo vladi tedanjega premiera Janeza Janše, 60 odstotkov vprašanih pa tedanje vlade ni podpiralo. Z izidom septembrskih parlamentarnih volitev je zadovoljnih 59 odstotkov anketirancev, 34 odstotkov pa jih z rezultatov ni zadovoljnih.

Anketirance so tudi povprašali, kdaj so se odločili za stranko, za katero so glasovali na volitvah. 60 odstotkov je bilo odločenih že dalj časa, 13 odstotkov se jih je odločilo v začetku leta, 12 odstotkov v zadnjem mesecu, 13 odstotkov pa v zadnjih dneh pred volitvami.

Vprašani najbolj zaupajo predsedniku republike

Raziskava Politbarometer je merila tudi zaupanje v institucije. Največje, 55-odstotno zaupanje, uživa predsednik republike, sledijo pa evro (53 odstotkov), Banka Slovenije (49), informacijska pooblaščenka (47), šolstvo (44), vojska (42), varuhinja človekovih pravic (41), predsednik vlade (40), komisija za preprečevanje korupcije (36) in mediji (35 odstotkov). Anketiranci pa imajo najmanj zaupanja v Cerkev in duhovščino (48-odstotni delež nezaupanja), sodišča (46) ter politične stranke (43 odstotkov).

Primerjava rezultatov zadnjih treh meritev pokaže, da so na zaupanju največ pridobili predsednik vlade, državni zbor in vlada v celoti, največ pa je izgubil predsednik republike. Po besedah vodje Centra za raziskovanje javnega mnenja Nika Toša pa je očitna tudi visoka umestitev nadzornih ustanov, ki je nad ravnjo zaupanja, ki jo uživajo osrednje državne ustanove.

Anketirance so v raziskavi povprašali tudi o nekaterih aktualnih vprašanjih. Odločitev predsednika republike Danila Türka, da zadrži imenovanje nekaterih veleposlanikov, denimo odobrava 60 odstotkov vprašanih, 26 odstotkov pa je ne odobrava. Odločitev premiera Pahorja o imenovanju Dimitrija Rupla za posebnega odposlanca v svojem kabinetu pa odobrava 24 odstotkov anketirancev, medtem ji 68 odstotkov nasprotuje.

Večina proti nekaterim odločitvam prejšnjih ministrov

Tudi odločitev nekdanjega ministra za kulturo Vaska Simonitija, da odda Blejski otok v najem Cerkvi, je naletela na neodobravanje, saj jo podpira 17 odstotkov, nasprotuje pa 69 odstotkov vprašanih. Tudi odločitve nekdanje ministrice za visoko šolstvo Mojce Kucler Dolinar, da podpre ustanovitev Nove univerze, večina, 41 odstotkov, ne podpira, odločitev pa odobrava 24 odstotkov.

Slaba polovica vprašanih, 49 odstotkov, meni, da bi morala vlada pri reševanju položaja izbrisanih spoštovati odločbo ustavnega sodišča, 28 odstotkov pa je prepričanih, da vlada tega ni dolžna.

Na vrhu vrednotne lestvice državljanov družina in delo, na dnu pa vera in politika

Izvajalci raziskave so merili splošno socialno in politično klimo v državi. Raziskave pokažejo, da sta v vrhu vrednotne lestvice Slovenk in Slovencev družina in delo, na dnu pa vera in politika. Kljub splošnemu zadovoljstvu in prevladujočemu izražanju zadovoljstva z življenjem kot celoto (73,5 odstotka), pa ljudje izražajo tudi močno zaskrbljenost glede življenjskih razmer in pogojev lastne družine, otrok v revnejših slovenskih družinah, bolnih in invalidnih oseb, starejših in brezposelnih.

Z materialnimi razmerami je zadovoljna dobra polovica vprašanih (53 odstotkov), nezadovoljna pa slaba polovica (45 odstotkov). Zaskrbljenost glede možne izgube zaposlitve pa kaže dobra tretjina vseh zaposlenih. Glede na to, da se v zadnjem času veliko govori o svetovni gospodarski in finančni krizi, pa 64 odstotkov vprašanih odgovarja, da bo to vplivalo na njihovo ravnanje z denarjem.

Decembrsko raziskavo Politbarometer je opravil Center za raziskovanje javnega mnenja med 8. in 10. decembrom na vzorcu 944 anketiranih.