Tiskane izdaje
To bo zahtevalo veliko diplomatskih veščin. Belgijec Michel je sredi dvostranskih sestankov z voditelji držav članic. Slišati želi, kaj so njihove pogajalske »rdeče linije« in zmanjšati pričakovanja. Danes dopoldne bo pri njem približno uro slovenski premier Marjan Šarec. Za Slovenijo so posebno kočljivi načrtovani rezi na področju kohezije.
Manj s skrbi s podeželjem
S predlogom evropske komisije iz maja 2018, po katerem bi v sedmih letih dobila 3,07 milijarde evrov ali devet odstotkov manj kot v veljavnem finančnem okviru, je bila še zadovoljna. A rezi pri koheziji bodo predvidoma še globlji.
Zadnji predlog, ki je bil na mizi, je konec lanskega leta predstavilo tedanje finsko predsedstvo na čelu Sveta EU. Za kohezijske države je bil povsem nesprejemljiv. Šarec je na decembrskem vrhu opozarjal, da bi Slovenija izgubila kar 28 odstotkov kohezijskih evrov.
Tako bi bila med najbolj prizadetimi članicami, zlasti z velikimi rezi za nadpovprečno razvito zahodno regijo. Zato bo opozarjanje na nesorazmerno breme krčenja denarja za kohezijo v ospredju Šarčeve argumentacije na sestanku z Michelom. Glede druge velike postavke, razvoja podeželja, ima Slovenija manj skrbi.
Kdo bo pokril luknjo zaradi brexita?
Rešitve proračunske kvadrature kroga ni na obzorju. Med neto plačnicami pripravljenosti na popuščanje (še) ni. Peterica najbolj odločnih bogatih članic, Avstrija, Danska, Nemčija, Nizozemska in Švedska, je predlog evropske komisije, po katerem bi proračun znašal 1135 milijard ali 1,11 odstotka bruto nacionalnega dohodka (BND) obravnava kot nesprejemljiv. Meja izdatkov da bi morala biti pri odstotku BND, tako kot doslej.
Ker je EU brez Združenega kraljestva manjša, po njihovem mnenju ne bi smela imeti večjega proračuna. V enačbi je še evropski parlament, ki zahteva – 1,3 odstotka BND.
Argument evropske komisije je bil, da Unija potrebuje denar za financiranje novih nalog, kot sta upravljanje migracij ali obramba. Bogate in varčne članice na drugi strani opozarjajo, da bi bilo bolje, če bi denar za nove izzive dobili s prerazporejanjem iz dveh tradicionalnih programov (kmetijstva in kohezije), za katere se porabi dve tretjini denarja in se niso pokazali kot najbolj učinkoviti.
Luknjo, ki bo nastala kot posledica brexita, bodo že tako morale v največji meri pokriti preostale neto plačnice, na čelu z Nemčijo, ki bo v končnici pogajanja najbrž igrala odločilno vlogo.
Razlike še prevelike za kompromis
To se je pokazalo pri pogajanjih o obeh zadnjih sedemletnih finančnih okvirjih. Predsednik evropskega sveta je za 20. februar sklical izredni, proračunski vrh EU. Predvidoma naj bi na podlagi dvostranskih pogovorov z voditelji članic že kmalu predstavil svoj predlog kompromisa.
Na samem vrhu se pogovori lahko zavlečejo vsaj do jutranjih ur. V bruseljskih krogih prevladuje načelno prepričanje, da na vrhu še ne bo pravega preboja, saj so razlike med članicami še prevelike za sklenitev kompromisa. Naslednja priložnost bo redni marčevski vrh EU.
Na koncu bonbončki
Ena od težav je, da se peterica varčnih noče odreči olajšavam pri plačilih v proračun, ki izhajajo iz razvpitega britanskega rabata. Za Slovenijo je ena od težav premik statističnega obdobja za izračun razvitosti iz 2014–20016 na 2015–2017. To je težava za več novink, ki imajo hitrejšo rast kot razvite članice in s takšnimi metodološkimi prijemi izgubljajo milijarde.
Na proračunskih vrhih tradicionalno ni poražencev. Tako se lahko na koncu vsak voditelj pred domačo javnostjo predstavi kot zmagovalec. Tudi letos bo na koncu najbrž igrala veliko vlogo delitev zmagovalnih bonbončkov.
