Tiskane izdaje
Piran – »Očitno so predsedniku vlade všeč pravljice. Nekdo ga prepričuje, da nas bodo predstavniki državne oblasti lahko varovali na morju. Naj pride pogledat, kako je to videti, da ne bo še naprej živel v zmoti. Bomo pa nadvse veseli, če se motimo mi.« Tako je napoved predsednika vlade Mira Cerarja o varovanju pravic slovenskih ribičev komentiral starosta piranskih ribičev Zlatko Novogradec.
Slovenski morski ribiči precej nezaupljivo poslušajo obljube državnih predstavnikov že zato, ker nujne pomoči v zadnjih 20 letih niso bili deležni. Tako se sprašujejo, kje so bili predstavniki države pred osmimi, desetimi in več leti, ko so jim hrvaški kradli, trgali ali uničevali mreže in jih v nekaj letih prisilili, da so se s svojih lovišč umaknili na polovico zaliva. Mrežarji si še danes ne upajo metati mrež čez polovico zaliva, čeprav se zdaj ve, kaj pripada komu.
Različni predpisi
»Slovenija nima toliko policijskih čolnov, da bi lahko ponoči čuvali položene mreže. Če bodo začeli hrvaške ribiče kaznovati, bodo z najmanj enako mero odgovorili hrvaški policisti. Ne predstavljam si, kako bi zaplenili njihove čolne. Predsedniku Cerarju sem že ob njegovem obisku v Piranu, ko je napovedal oživitev sporazuma o obmejnem prometu in sodelovanju, pojasnil, da so Hrvati ta sporazum že na začetku zavrnili in ga niso izvajali ter da smo po dolgih letih tudi mi spoznali, da niti za nas ni primeren,« je pojasnil Novogradec. Naštel je tudi zaplete, ki nastajajo med ribiči že zato, ker se predpisi, nekatera pravila in načini ribolova med državama razlikujejo. Hrvati, denimo, še zmeraj lovijo jakobove pokrovače z grabljami tam, kjer je slovenskim (v slovenskem morju) to prepovedano. Državi imata drugače predpisane lovopuste. Prav tako polagajo slovenski ribiči stoječe mreže v drugo smer (kota 60 stopinj) kot hrvaški (kota od 300 do 330 stopinj).
»Ribiški inšpektorji nas kaznujejo že, če ne označimo pravilno položenih mrež z zastavicami, če niso dobro vidne številke na oznakah, če pomotoma vpišemo kaj narobe v ribiški dnevnik ... Po drugi strani pa bi mirno dopuščali, da bi lahko ribiči druge države tako eksplicitno in veliko bolj grobo kršili temeljne predpise evropskega prava,« je naštel Novogradec, ki je na slovensko državo jezen tudi zato, ker doslej niti v svoji zakonodaji ni primerno uredila položaja ribičev.
Stalno spremstvo policijskega čolna – hrvaškega
»Kočo vlečem do nove meje na morju in vsakič pride hrvaški policijski čoln, me opozarja, snema in povzroča težave,« je pripovedoval Silvano Radin, kočar iz Kopra. »Zadnjič je plul vštric z mano 20 milj po našem morju. Sprašujem se, kaj bo, če se bo enkrat ob takih napetih dogodkih zgodila nesreča, trk, če se bo izgubila mreža. Kdo bo poravnal stroške? Policisti obeh držav se na morju opozarjajo, da kršijo suverenost, hkrati pa sedijo skupaj v istih kabinah na mejnem prehodu Dragonja.«
Z Generalne policijske uprave so nam sicer zagotovili, da slovenska policija varuje mejo in izvaja nadzor nad celotnim slovenskim morjem vse od razglasitve arbitražnega sporazuma, to je od 30. junija 2017. »Hkrati pa posebno skrb namenja tudi slovenskim ribičem, s katerimi je v stalnem stiku in jim bo tudi v prihodnje zagotovila, da bodo lahko ribarili v slovenskem morju. Glede ukrepanja se policija povezuje z drugimi službami na morju. Svoje aktivnosti pa bo prilagajala trenutnim razmeram in okoliščinam.«
