Ali je res?

Predstavljamo nekaj lažnih in zavajajočih izjav slovenskih politikov, ki jih je pred volitvami več kot običajno.

Objavljeno
23. marec 2018 21.29
Miro Cerar na zaslišanju preiskovalne komisije v zvezi z NLB v Državnem zboru 05.marca 2018 [Miro Cerar,zaslišanja,parlament,DZ,komisije,politika]
Karel Lipnik, Polona Malovrh
Karel Lipnik, Polona Malovrh

Slovenski politični parket je poln laži in zavajanj. Pred volitvami jih je še veliko več, saj se po eni strani vsi trudijo polepšati učinke svojih (ne)uspehov, po drugi pa tudi obljube letijo visoko v nebo. Predstavljamo vam nekaj lažnih in zavajajočih izjav slovenskih politikov in uradnikov, vsako pa spremlja obrazložitev, zakaj se je izjava znašla na seznamu.

❶ »Cel mandat poslušam to. Z gospodarsko rastjo nima vlada nič. Kakšno zavajanje. Bom povedal zelo na kratko. Samo lani, nekaj primerov, je vlada namenila skoraj 200 milijonov evrov spodbud našim podjetjem. Ali to vpliva na gospodarsko rast? Pa še kako. Vlada je v Slovenijo pripeljala zelo pomembne zdrave tuje investicije: Yaskawa, Magna, Novartis se širi. Ali to vpliva na gospodarsko rast? Da. Vlada v tem mandatu ponovno gradi železnice, ceste. Mi vemo, da ima infrastruktura izrazite multiplikativne učinke na gospodarstvo. Ali to vpliva na rast? Zelo močno … «
Miro Cerar, SMC, na TV Slovenija, 19. 3. 2018

Najmanj, kar lahko rečemo, je, da je premier dal slabe primere. Najprej opozorimo, da gospodarska rast pomeni, da država kot celoti naredi več, kot je v preteklem letu. Lani je bil BDP po podatkih statističnega urada 2,86 milijarde evrov večji kot predlani. Če torej nekdo ustvari enak učinek, to pomeni stagnacijo. Večina pomoči in subvencij podjetjem se je v času vlade Mira Cerarja zmanjšala. Delno zaradi odločitev vlade, delno pa, ker so tudi manjše potrebe za dajanje pomoči. Magna in še posebno Yaskawa so še v fazi izvedbe projekta in torej lani niso imele opaznega vpliva na gospodarsko rast. Enako velja tudi za Novartis, kjer je premier mislil na novembra lani začeto gradnjo tovarne na Prevaljah.

***


Prvak SDS Janez Janša. Foto: Jože Suhadolnik/Delo

❷ »Takole Karl Erjavec, predsednik stranke Desus, danes vabi migrante v Slovenijo. Za 2K EUR na mesec, slovenski upokojenci pa naj preživijo s 500 EUR: Karl Erjavec We must find a balance between prosperity, dignity, solidarity for migrants, refugees and welcoming populations*. «
Janez Janša, SDS, na Twitterju, 16. 3. 2018

To je izsek, vzet iz konteksta. Karl Erjavec se je na Kanarskih otokih udeležil konference evropskih demokratov o migracijah. V celotni izjavi je Erjavec opozoril, da je treba najti celovito rešitev za migrantsko krizo, da postavljanje meja znotraj schengenskega območja ni prava rešitev, da je poleti 2015 Slovenija z dvema milijonoma prebivalcev sprejela več kot 500.000 beguncev, da je treba najti globalno rešitev, ker bi zaprtje ene begunske poti zgolj prineslo preusmeritev toka beguncev na druge poti. Poudaril je tudi, da so se EU in afriške države novembra lani dogovorile, da je prava rešitev podpora razvoju afriških držav. Države, iz katerih so begunci, tranzitne države in ciljne države morajo med sabo sodelovati, kar tudi počno in šele v tem kontekstu je opozoril, da je nato podal citirano izjavo. Erjavec je torej govoril o tem, kako omejiti begunski val oziroma odpraviti težave beguncev.

*Najti moramo ravnovesje med blaginjo, dostojanstvom, solidarnostjo do migrantov, beguncev in ciljnimi državami.

***

❸ »V NKBM smo izgubili skoraj 800 milijonov evrov, V NLB z vsakim letom, ko bo NLB prodan, bo izpad v proračunu 200 milijonov evrov, kar zdaj NLB prinaša. Privatni lastnik ne bo vplačeval v državni proračun 200 milijonov evrov, to je dejstvo. «
Luka Mesec, Levica, na TV Slovenija, 20. 3. 2018

Lani je NLB izplačala za 63,8 milijona evrov dividend v državni proračun. Gre za izplačilo bilančnega dobička za leto 2016. Govori se, da je banka lani ustvarila okoli 200 milijonov evrov dobička. Toda, prvič, velik del dobička so enkratni dogodki, kot so prodaje deležev, terjatev, ki se ne bodo več ponovili. In drugič, to še ne pomeni, da bo država pobrala celotni dobiček v obliki dividende. Banki z običajnim poslovanjem tudi v najboljših časih ni uspelo sestaviti omenjenih dvesto milijonov evrov dobička. Tudi sicer glavni vir prilivov v državni proračun niso dividende, ampak davki. Ti se bodo od NLB, njenih zaposlenih in njenih komitentov zlivali v državni proračun ne glede na lastništvo. To velja tudi za NKBM, kjer je država ob prodaji ustvarila okoli 600 milijonov evrov kapitalske izgube, a seveda žanje davke od uspešnejšega poslovanja ustanove.

***


Julijana Bizjak Mlakar. Foto: Blaž Samec/Delo

❹ »Mi vemo, da so davki na premoženje, davki na dobiček, da so zelo nizki v Sloveniji in da je to treba spremeniti. «
Julijana Bizjak Mlakar, Desus, na zajtrku AmCham, 21. 3. 2018

Gospa Bizjak Mlakar je zamešala davčne stopnje in davčne prihodke. Ključna težava je majhna dobičkonosnost slovenskih podjetij. Manjši dobički pa pomenijo tudi manj plačanih davkov. Davčna stopnja davka na dohodek pravnih oseb (davek na dobiček) v Sloveniji znaša 19 odstotkov, kar je uvršča na 18. mesto med 28 članicami EU. Enako stopnjo imajo tudi Češka, Poljska in Velika Britanija. Je nekoliko pod povprečjem EU, a ne bistveno, in v kar desetih državah se davčna stopnja od Slovenije razlikuje za največ dve odstotni točki. Večina držav EU podjetjem ponuja olajšave, s katerimi si znižujejo davčno breme. Tudi Slovenija, a povprečno manj kot druge države. Davčna stopnja davka na dobiček, na primer, v Nemčiji znaša 30 odstotkov. Efektivna davčna stopnja pa je med 13 in 14 odstotkov. Podobna je tudi v Sloveniji. Efektivna obdavčitev dobičkov je v Sloveniji vsaj primerljiva z drugimi državami.

***

❺ »Tudi sama sem bila v svojem mandatu, ko sem vodila vlado, soočena s stavko. Stavkali so rudarji, se zaprli v rudnik, ampak jaz sem isti dan ob desetih zvečer – brez kamer – šla v rudnik in zadevo rešila. Naslednji dan so šli rudarji iz jame in prav tako nismo ugodili vsem zahtevam, to zahteva pogajanja. Predsednik vlade in oba predsednika koalicijskih strank bi si morala čas vzeti bistveno prej, ne šele ta ponedeljek. «
Alenka Bratušek, Stranka Alenke Bratušek, nekdanja premierka, v oddaji Tarča na TVS, 15. 3. 2018

Ni bilo povsem tako. Skoraj 130 rudarjev Rudnika Trbovlje-Hrastnik se je v ponedeljek, 10. marca 2014, zaprlo v jamo. Premierka jih je nenapovedano obiskala šele v torek pozno zvečer, a jame niso zapustili. Stavko so prekinili po štirih dneh. Iz jame so prišli v četrtek, 13. marca. Od petih stavkovnih zahtev so pod zemljo izbojevali dve, za tri so se še 18. marca borili na površju.