Politične laži so vse popularnejše

Izjave Donalda Trumpa so nekakšna svetovna uspešnica. Britanski mediji se redno tudi naslajajo nad bodisi nedoslednimi bodisi povsem zgrešenimi izjavami politike. V Italiji pred volitvami kar nekaj skupin preverja navedbe kandidatov. V predvolilni boj se spušča tudi Slovenija in seveda tudi pri nas ni vse res, kar se sliši.

Že dolgo se po svetu ni toliko komentiralo političnih laži. Politične ali bele laži imajo za politike podoben učinek, kot ga ima doping za športnike. So nedovoljen element, s katerim poskušajo politiki in drugi predstavniki javnosti doseči svoje cilje. A v nasprotju z dopingom v športu, kjer so kršitelji strogo kaznovani, je v politki stroga kazen – torej izločitev iz političnega boja – redka. Kdor je pri laži ulovljen, mu morda razveljavijo kakšen zadetek, »razveljavljena tekma« pa je redek primer.

Kaj so bele laži

S političnimi ali belimi lažmi se označujejo izjave in dejanja, ki nimajo podlage v dejanskih razmerah. Najočitnejše so neposredne laži. Recimo izjava nekdanjega ameriškega predsednika Billa Clintona, da ni imel razmerja s pripravnico, je ena takih. Neposredne laži so tudi predstavljanje napačnih statističnih podatkov ali podatkov o stroških projektov. Eden takih primerov so, recimo, stroški gradnje Teš 6, ko so zainteresirani predstavniki projekt predstavljali kot precej cenejši od poznejšega dejanskega stroška gradnje.

Bolj sofisticirane vrste laganja so taki, da so pravi podatki sicer predstavljeni, a se jih tudi lažno interpretira. Tak primer je, denimo, uporaba podatkov o slovenskem izvozu, ki ga je levica interpretirala kot slabost.

Opozoriti je treba tudi na način interpretacije. Lani je Guardian v uvodniku zapisal: »Obstajata dve vrsti političnih laži: tiste, katerih namen je zavajanje, in tiste, katerih namen je ustrahovanje.«

Ustrahovanje pri tem ni nujno neposredna grožnja, pogosteje se pojavlja laž na način, da v nas povzroči nelagodje. Begunska tematika je prežeta s takimi lažmi. Ob objavah težav z begunci se večini zdi, da so to slabi ljudje, ki nas ogrožajo. V resnici ni res ne eno in ne drugo.

Podobno snuje, denimo, tudi ameriški predsednik Donald Trump gradnjo zidu ob mehiški meji. Projekt je »klasika« za vse, ki se ukvarjajo z analizami političnih laži, saj vsebuje skoraj vse njene značilnosti.

Prenizko so bili ocenjeni stroški gradnje, izmišljeni so bili viri financiranja, lažni podatki o vplivu mehiških priseljencev, njihovo povezovanje s kriminalnimi združbami pa je vrsta ustrahovanja.

Trump laž postavil na novo raven

V ameriških medijih je komentiranje izjav ameriškega predsednika Donalda Trumpa že skoraj vsakodnevna tema. Kaže pa, da se posledice Trumpovih nastopov postopno kažejo s tem, da je odstopil že četrti vodja komunikacij. Devetindvajsetletna Hope Hicks je vroči položaj v Beli hiši prevzela avgusta lani. Odstop prvih treh je bil predvsem posledica Trumpovega nezadovoljstva z njihovim delom – posebno Sean Spencer je bil priljubljena tema tako političnih razprav kot tudi komikov – v primeru Hope Hicks pa se je zapletlo na drugi strani. Med pričanjem na odboru predstavniškega doma za obveščevalne dejavnosti je priznala, da je občasno lagala za predsednika Trumpa. Hicksova bo morala zdaj, kot kaže, pričati pred še nekaterimi drugimi kongresnimi odbori in lahko jo doleti tudi obtožnica v preiskavi ruskega vpletanja v ameriške predsedniške volitve. Tudi v ZDA je, kot kaže, eno, če lažeš volivcem, popolnoma nekaj drugega pa je, če lažeš uradnim ustanovam.

Laž kot sistematična propaganda

Politične laži tudi zgodovinsko, žal, niso nobena redkost. Zavajanje, celo spreminjanje zgodovinskih dejstev je nekaj, s čimer se ljudje že iz pradavnine spopadajo, ko sledijo svojim vodjem.

Z lažmi so se pogosto začele celo vojne. Večina se še spomni iraške vojne, ki jo je ameriška propaganda utemeljila s tem, da ima Irak kemično orožje. Vendar tega orožja nikoli niso našli.

Politične laži so lahko del sistematične propagande ali način odvračanja pozornosti. Med sistematičnimi načini propagandnega zavajanja omenimo nacistični režim, ki je za prepričevanje o večvrednosti arijske rase uporabljal vse mogoče komunikacijske metode, vključno s filmom.

Pred volitvami poplava manipulacij

V Italiji deluje nekaj skupin strokovnjakov, ki pred nedeljskimi volitvami redno preverjajo verodostojnost političnih izjav in predvolilnih spletnih vsebin, je ta teden poročal Radio Slovenija. Ena takih je projekt ekipe novinarjev in pravnikov Pagella politica, ki v Italiji deluje že več kot šest let. Opozarjajo, da namen politikov v izjavah ni informiranje javnosti, ampak prepričevanje, zato s podatki manipulirajo. Politiki vse pogosteje uporabljajo podatke namesto ideoloških stališč, ki pa si jih bodisi v celoti izmislijo bodisi jih priredijo v napačen kontekst.

Zaradi poskusov nadzora (lažnih) informacij so se razvili tudi spletni portali, kot je wikileaks, a hkrati ali pa še prej se je razvilo tudi kar nekaj portalov, namenjenih zavajanju.

Že omenjena rusko-ameriška afera zaradi domnevnega vpletanja Rusije v ameriške predsedniške volitve ima ozadje prav v posredovanju lažnih informacij, s katerimi se je poskušalo diskreditirati demokratsko kandidatko Hillary Clinton.

Laži v megli množičnosti

Z dostopnejšimi podatki je politične laži lažje odkriti, zato jih mediji tudi pogosteje komentiramo. Lahko rečemo, da se politiki zaradi tega nič manj ne lažejo, so pa spremenili taktiko. Če je bilo nekoč izjave težko preveriti, ker je bila resnica nedostopna, je zdaj pogosto težava prav množičnost različnih podatkov. Včasih je kar izziv najti zanesljive podatke. Politiki pri zavajanju uporabljajo različne prijeme. Popolne laži je sicer mogoče pogosto zelo hitro odkriti, toda politiki poskušajo vsiliti ljudem prepričanje tudi tako, da jih vztrajno ponavljajo. Pozornejši je treba biti, ko so laži opremljene z dejanskimi, konkretnejšimi podatki ali dogodki. Nekateri pa dejanske podatke bodisi napačno interpretirajo ali pa jih izvzamejo iz konteksta.

Slovenija v primežu (lažnih) obljub

Slovenija seveda ni nobena izjema, prej nasprotno. Že izpolnjevanje predvolilnih obljub daje kar lep vpogled. In ker smo že v predvolilnem času, so tudi interesi politikov vse jasneje izraženi in pogosto opremljeni z dvomljivimi oziroma lažnimi izjavami.

Ko boste, denimo, brali ali poslušali napovedi o nižjih davkih, višjih pokojninah, bodite pozorni, ali je razkrito tudi, od kod bo denar. Brez jasnih napovedi, komu bo vzeto, so vse obljube na trhlih temeljih.

Pa tudi sicer je slovenski politični parket poln laži in zavajanj. In to ne samo, ko se politiki bojujejo za svoje stolčke v parlamentu. Tudi vladni uradniki nam znajo postreči s kar debelimi lažmi in seveda interesna združenja ...

Pred volitvami je tega še veliko več, saj se po eni strani vsi trudijo polepšati učinke svojih (ne)uspehov, po drugi pa tudi obljube letijo visoko v nebo.

Po zgledu tujih medijev tudi mi predstavljamo nekaj lažnih in zavajajočih izjav slovenskih politikov in uradnikov. Vsako opremljamo tudi z obrazložitvijo, zakaj se je izjava znašla na seznamu.

Lažne novice v slovenski politki

❝ Leta 2019 se strošek za obresti državnega proračuna znižuje pod 800 milijonov evrov, kar pomeni za več kot 280 milijonov evrov letno nižji izdatek za obresti v primerjavi z letom 2014.
Miro Cerar na twitterju, 12. 2. 2018

Pretiravanje: Slovenija je sicer res v zadnjih treh letih zelo znižala strošek financiranja, a napoved premiera je vseeno nekoliko preveč optimistična. Uradni proračun kaže, da bo Slovenija prihodnje leto plačala 823,5 milijona evrov obresti. Povedano v sedanjem strošku zadolževanja, bi država morala letos zadolženost zmanjšati za dobri dve milijardi evrov, da bi se stroški obresti znižali pod 800 milijonov evrov. To pa se, sodeč po zadnjem paketu zadolževanja, ne bo zgodilo. Vseeno, ministrstvo za finance je v zadnjih štirih letih v danih razmerah opravilo dobro delo pri upravljanju dolga.

Za povečavo kliknite na infografiko.

❝ Predvsem smo v precej boljšem stanju, kot smo bili leta 2014, ko smo mi prevzeli vlado. Takrat je bil javni dolg 82 in še nekaj odstotkov BDP, letos bo javni dolg 72 in še nekaj odstotkov (BDP, op. a.). Mi smo ustavili trend naraščanja in zmanjšali javni dolg.
Miro Cerar v oddaji Tarča, 15. 2. 2018

Prilagajanje podatkov: Konec leta 2014 je javni dolg po uradnih podatkih znašal 80 odstotkov BDP. Na več kot 82 odstotkov se je povečal leta 2015, torej prvo leto njegovega vladanja. Ali se bo javni dolg letos zmanjšal pod 75 odstotkov BDP, je odvisno predvsem od privatizacije NLB. Opozoriti je treba, da se je vrednostno javni dolg v mandatu Mira Cerarja s 30,2 milijarde evrov povečal na okoli 33 milijard evrov konec leta 2017. Če ne bo privatizacije NLB, se bo povečal tudi letos. Znano je, da želi ta vlada preložiti privatizacjo največje slovenske banke.

❝ Že mesece na predsednika vlade gospoda Cerarja in na ministra, ki je daleč, gospoda Koprivnikarja naslavljamo preprosto in enostavno vprašanje: Povejta nam, zakaj je vzgojno-izobraževalno delo vredno manj? Pomagamo jima s podvprašanji. Ali je manj zahtevno? Ali je manj odgovorno? Ali je manj stresno? Ali je morda za prihodnost naših državljanov in državljank manj pomembno?
Branimir Štrukelj na protestnem shodu, 14. 2. 2018

Zavajanje z nesmislom: Nismo preverjali, ali so predstavniki sindikata to res spraševali premiera Cerarja in ministra Koprivnikarja. Težava je že sama oblika vprašanja, saj nanj ne samo da ni tako enostavno odgovoriti, kot trdi Štrukelj, ampak nanj, tako kot je sestavljeno, sploh ni mogoče odgovoriti. Ni namreč jasno, s čim oziroma s kom se primerja. Vprašanje, tako kot je predstavljeno, je v celoti populistično in v resnici ne pove ničesar. Ker je bila izjava podana na protestnem shodu delavcev vzgoje in izobraževanja, je pravilna stavčna sestava še pomembnejša.

❝ Naš namen ni kaznovanje zdravnikov, temveč si želimo optimizirati zdravstveno storitev. Posamezni zdravniki zaradi neustreznih napotitev niso in ne bodo kaznovani.
Dr. Ana Medved, državna sekretarka na ministrstvu za zdravje, 21. 2. 2018

Laž: Pustimo ob strani, da je omenjeni predlog kaznovanja zdravnikov neetičen poseg v njihova temeljna načela in posledično tudi v ustavne pravice prebivalcev Slovenije (v tem primeru bolnikov), ki jim država v ustavi zagotavlja socialno varnost. Če država ne bo izvajala določila, po katerem lahko kaznuje zdravnike, če izdajo napačno - torej preveč ugodno - napotnico za bolnike, zakaj potem takšno določilo sploh uvesti?

❝ Če hočemo priti v drugačen razvojni model, se bomo morali začeti spraševati, kako okrepiti notranji trg in postati manj odvisni od izvoza, ki je trenutno največja ahilova peta našega gospodarstva.
Luka Mesec v oddaji Tarča, 15. 2. 2018

Laž in zavajanje: Prihodki od prodaje Slovenije so leta 2016 znašali 75,5 milijarde evrov. Od tega je bilo malo več kot 30 milijard evrov izvoza. EU brez Slovenije ima okoli 508 milijonov prebivalcev (preostali svet smo zanemarili), Slovenija pa dva milijona. Izvozimo torej 60 evrov na prebivalca EU, doma pa prodamo 22.600 evrov na prebivalca. Statistično je domači trg večje tveganje kot izvoz. Ahilova peta slovenskega gospodarstva niso izvozna izpostavljenost, ampak domače razmere, zaradi katerih se podjetja ne morejo dovolj hitro prilagoditi razmeram na trgih. Izvoz prinaša tveganje, tako kot je Ahil tvegal v bojih. A huje bi bilo, če bi izvoz zapostavili. Bi danes vedeli za Ahila, če bi kuhal doma? Težko boste našli državo, ki se je razvila z izolacijo.

❝ Tudi vrste se skrajšujejo. Že septembra so bili podatki, da se na 60 odstotkih zdravstvenega področja vrste skrajšujejo.
Miro Cerar v oddaji Tarča, 15. 2. 2018

Zavajanje: Izjava premiera je sicer verjetno pravilna, ni pa korektna. Z njo je hotel obrazložiti, da se razmere v zdravstvu izboljšujejo, kar pa iz začasnega odklona po letih poslabševanja ne moremo trditi. Še več. Podatki za najbolj problematične primere, kot so operacije hrbtenice in kolena, kažejo, da se število čakajočih in čakalne dobe še vedno podaljšujejo. In tudi vsakodnevno pojavljanje zdravstvene problematike v medijih jasno nakazuje, da se področje ne ureja.