Tiskane izdaje
Ljubljana - »Ne, parlamentarne preiskave ne bi razkrile vseh dejstev o trgovini z orožjem v devetdesetih letih v Sloveniji. To je stvar organov pregona, ki bi se morali bolj dejavno vključiti v preiskavo. Toda ker je pozicija preprečila, da se vsaj politična ozadja razčistijo v parlamentu, je pač ostal sum, da ima tudi afera Patria korenine v takratnih dogodkih, tudi zato ker v obeh zgodbah nastopajo isti ljudje,« nam je včeraj povedal poslanec Rudi Moge (LDS), ki je od leta 1998 vodil parlamentarno preiskovalno komisijo.
Tudi Mogetova komisija, tako kot pred njim Madonova in za njim Jerovškova, nazadnje pa Cviklova, nikoli ni končala dela. Zaradi suma, da je v trgovini z orožjem v devetdesetih letih, v kateri naj bi se po podatkih iz Hrvaške ter Bosne in Hercegovine obrnila kar milijarda ameriških dolarjev, del denarja pristal v zasebnih žepih, je prva preiskovalna komisija nastala že leta 1993. Vodil jo je poslanec Zoran Madon (SLS), komisija se je po določenem času preprosto nehala sestajati. Mogetova komisija je sicer sestavila končno poročilo, a seje parlamenta, na kateri naj bi to poročilo sprejeli, nikoli ni bilo. Dela ni končala niti naslednja komisija za nadzor nad varnostnimi službami, ki jo je vodil Jožef Jerovšek (SDS). Predsednika komisije v zadnjem mandatu, Milana Cvikla (SDS), pa so zamenjali tik pred sprejetjem končnega poročila letos junija.
Ta klavrna bilanca orožarskih preiskav je po mnenju Rudija Mogeta posledica »prekanjenosti« ljudi, ki so bili vpleteni v takratno in sedanje dogajanje in pa »pomanjkanja politične volje«. Podatki res kažejo, da tudi Drnovškova vlada ni nikoli pojasnila, kako je promet z orožjem vplival na proračuna iz let 1991 in 1992. Zgodba je politično neugodna predvsem zato, ker bi Slovenija s parlamentarnim razkritjem uradno priznala, da je prodajala orožje Hrvaški in Bosni in Hercegovini ter s tem kršila embargo. Transport orožja v sosednje države je namreč imel politično pokritje s sklepom obrambnega sveta, ki je deloval v okviru predsedstva RS. Ta je takoj po vojni sklenil, da bo Slovenija po svojih močeh pomagala Hrvaški in Bosni in Hercegovini, odločitev je bila v veljavi do januarja 1993. Takrat so v javnost že prišle prve informacije, da pod krinko pomoči sosedom, tečejo tudi dobičkonosni zasebni posli.
Trgovina z orožjem iz zgodnjih devetdesetih let in afera ob nakupu oklepnikov Patria sicer nista neposredno povezani, skupna točka, na katero so opozarjali poslanci opozicije v Cviklovi preiskovalni komisiji, pa so imena. Milan Cvikl navaja »trojko, ki je v letih od 1991 do 1993 predstavljala ministra za obrambo, vodjo logistike in vodjo nabave na ministrstvu za obrambo. Zdaj so to predsednik vlade (Janez Janša), predsednik nadzornega sveta Gorenja (Jože Zagožen) in direktor podjetja, ki je posrednik pri tem poslu (Ivan Črnkovič). Vsi trije obtožbe zavračajo, zadnji je v pričanju pred parlamentarnimi preiskovalci poudaril, da »nima ničesar z orožarskimi posli in ljudmi z začetka devetdesetih let«.
Iz četrtkove tiskane izdaje Dela!
