Tiskane izdaje
Ljubljana – Slovensko zdravniško društvo (SZD) je ustanovilo prvih 16 strokovnih svetov poglavitnih medicinskih strok od predvidenih 27. »Strokovni sveti bodo od politike povsem neodvisni,« je napovedal predsednik SZD prof. dr. Pavel Poredoš. Njihova ustanovitev je tudi odziv na sedanjo zdravstveno politiko.
Po veljavni ureditvi je zdravniška stroka neposredno vezana na politiko. Imenovanje sedanjih najvišjih strokovnih teles zdravnikov – razširjenih strokovnih kolegijev (RSK), ki so jih pred leti skupaj ustanovili zdravniška zbornica, društvo in klinike, je že nekaj časa (tudi po pravilniku) v pristojnosti vsakokratnega ministra za zdravje. Naloga RSK je oblikovanje strokovne doktrine o zdravljenju, predloge RSK, ki vplivajo tudi na obseg in financiranje zdravstva, pa obravnava in potrjuje zdravstveni svet, to je posvetovalni organ ministra. Torej so strokovne zdravniške presoje, čeprav deklarativno avtonomne, dejansko odvisne od vsakokratne politike.
Poleg tega imajo obstoječi RSK iz različnih razlogov v zadnjem času težave z delovanjem, tako da večkrat svojega mnenja niti niso mogli ustvariti. Slovensko zdravniško društvo, s 150-letno tradicijo najstarejša zdravniška organizacija na Slovenskem, se je odločilo z ustanovitvijo lastnih strokovnih svetov takšno stanje preseči.
»Menim, da se najvišja strokovna telesa lahko organizirajo le pri strokovnih združenjih Slovenskega zdravniškega društva (SZD). S tem bo pokrita različnost potreb zdravstvenega varstva na različnih ravneh in v celotnem slovenskem prostoru. Hkrati bomo tako dobili povsem neodvisna strokovna telesa, ki bodo primerljiva s strokovnimi forumi medicinske stroke, kot jih pozna razviti svet, imenujejo jih boardi, councili, ki so izraz samoregulacije stroke in na njihovo sestavo ne vplivajo politika in druge nezdravstvene ustanove,« je dejal Pavel Poredoš.
Predsednik zdravniškega društva ne skriva, da je k pospešeni ustanovitvi strokovnih svetov pripomogla tudi sedanja zdravstvena politika. »Ministri in politika nasploh premalo poslušajo stroko, zdaj pa se je prvič zgodilo, da zdravniško društvo ni bilo niti povabljeno v zdravstveni svet.«
Sedanji minister Tomaž Gantar je dodatno zabil žebljico na glavico s spremembami pravilnika o zdravstvenem svetu, s katerimi je iz svojega posvetovalnega organa, zdravstvenega sveta, izločil predstavnike medicinske fakultete, zdravniške zbornice in zdravniškega društva. Strokovne odločitve je tako še bolj prepustil od (lastne) politike nastavljenim izbrancem.
Toda po mnenju prof. Poredoša je prav zdaj, ko zmanjkuje denarja za zdravstvo, zelo pomembno, da zdravniki sprejmejo lastne strokovne odločitve in jih tudi na glas povedo. Ni prav, da zdravstvena politika ljudem ne pove, kaj se bo dogajalo: »Treba je povedati, da se zateguje pas, da bo medicina stagnirala, da se bodo podaljšale čakalne dobe, da ljudje ne bodo mogli dobiti vseh zdravljenj, razen ko je nujno, ne pa da gre vse to izključno čez pleča zdravnikov in bolnikov.«
Poredoš napoveduje, da se bo zdravniška stroka jasno opredelila do sodobnih in najučinkovitejših načinov zdravljenja določene bolezni, in to ne glede na gmotne razmere in razvitost sistema: »Strokovna zdravniška doktrina mora biti jasna in povedati, kaj je najboljše za ljudi, ministrstvo in ZZZS pa naj povesta, kaj je finančno mogoče.« Prav za oblikovanje jasne strokovne doktrine bo torej SZD ustanovil od politike neodvisne strokovne svete, v katerih bo sodelovalo 225 zdravnikov iz različnih zdravstvenih ustanov in regij, da bodo lahko zajeli zdravstvene probleme celovito.
»Zdravniki smo pripravljeni soustvarjati zdravstveni program, zdravstveno mrežo, postavljati prioritete. Za svoje strokovno delo ne potrebujemo dodatnih javnih pooblastil. Koga bo pri svojih odločitvah poslušala in upoštevala zdravstvena politika, pa je vprašanje za ministra,« je dejal predsednik SZD.
