Politika in aritmetika

Politična aritmetika ima torej v tem procesu bistveno bolj odločilno vlogo kot strokovnost in politična okretnost kandidata. Kadrovske sestave vseh slovenskih vlad so jasen dokaz, da kompetence niso nujno merilo za prevzem ministrskega položaja. Pretrese v Desusu ob prvi menjavi v Pahorjevi vladi, zaradi katerih je koalicija preštevala dobesedno vsak poslanski glas posebej, da bi Erjavčev in Pahorjev kandidat dobil zadostno večino, torej niso posledica resnih dvomov v izkušnje Henrika Gjerkeša in v njegovo poznavanje resorja, ki ga bo vodil. So rezultat političnih trenj, ki objektivno že dalja časa obstajajo v Desusu. Povedano drugače; zadnji in doslej najglasnejši spopad med predsednikom Desusa Karlom Erjavcem in poslancema Francetom Žnidaršičem in Vilijem Rezmanom, je v resnici samo dvignil pokrovko na vreli posodi medsebojnih konfliktov. Kot kaže, dokončno; vsaj eden od neubogljivih poslancev, Vili Rezman, se očitno potihem že poslavlja od parlamentarnih klopi.

Število glasov za vlado v parlamentu bo načeloma ostalo enako kot doslej, tudi če Rezman in celo Žnidaršič odideta iz poslanske skupine Desusa. A koalicijska večina bo zagotovo bolj ranljiva kot doslej. Problem aktualne vladne koalicije namreč ni v politični matematiki, kar se je pokazalo tudi pri odločanju o ministrskem kandidatu. Glasov imajo vladne stranke v parlamentu dovolj. Največja nevarnost je v neprestanem kopičenju konfliktov med vladno četverico ob vseh mogočih temah. Kot se je pokazalo, tudi zaradi zakona o Pomurju, za katerega so številni vladni poslanci potihem priznavali, da je slab, pa do boljh resnih lobističnih sporov zaradi kadrovanja v NLB, ki jih bo očitno moral reševati sam predsednik vlade. Zato, in ne zaradi poslanske matematike, vladi grozi, da bo pokrovko koalicijskih konfliktov odneslo bistveno prej, preden se bo Pahorjevi ekipi iztekel mandat.

Iz petkove tiskane izdaje Dela