Politika na začetku poti reševanja slovenskega premoženja

Ljubljana – Dvom, da je z dopolnitvijo ustavnega zakona mogoče rešiti problem zasega premoženja NLB na Hrvaškem, se vse bolj krepi. V zadnjih dneh je politika pri pravnikih preverjala, ali so ustavne rešitve ustrezne. Potrditve ni dobila.

Predlog, ki sta ga v državnozborski postopek vložili SDS in NSi, bo zahteval najmanj korenite popravke, nekateri so celo prepričani, da ustavna pot ni prava. Poraja namreč veliko dilem, napake, ki smo jih že storili, poskušamo reševati na pravno nevzdržen način. Predlog ustavnega zakona, o katerem bo danes razpravljala ustavna komisija, je vpet tako v mednarodno, evropsko, ustavno in gospodarsko pravo, do zdaj, kot nas opozarjajo nekateri, pa še nobena institucija ni potrdila, da Hrvaška nesporno krši pravo. Kar je še toliko bolj nerodno, ker je NLB del obveznosti Hrvaški že plačala.

Vnaprejšnja odločitev Hrvaške

Nekdanji ustavni sodnik dr. Ciril Ribičič meni, da je prav, da NLB ni sama v spopadanju s Hrvaško in njenim razumevanjem dveh temeljnih mednarodnopravnih aktov, ko govorimo o izplačevanju zahtevkov iz pravnomočnih sodb hrvaških sodišč glede prenesenih vlog – to je nasledstvenega sporazuma in mokriškega memoranduma, vendar bi morali najti način, da se pri tem ne ogroža samostojnosti NLB.

»Prepričan sem, da se je Hrvaška vnaprej odločila, da ne bo izvrševala svojih zavez, sprejetih na Mokricah, saj je že v času podpisovanja mokriškega memoranduma leta 2013 spremenila zakon in omejila dolžino trajanja prekinitve sodnih postopkov ter tako obšla mokriški memorandum. Nadaljevala je sodne postopke proti Ljubljanski banki in NLB, čeprav sta se slovenska in hrvaška stran zavezali, da bosta rešitev za prenesene devizne vloge Ljubljanske banke na Hrvaškem iskali skladno s podpisanima mednarodnima dokumentoma.«

Več poti

Predsednik državnega zbora in njene ustavne komisije Milan Brglez se je o rešitvah, ki jih ponuja ustavni zakon, pretekli petek posvetoval z ustavnima pravnikoma Igorjem Kaučičem in Sašo Zagorcem, mednarodnim pravnikom Ernestom Petričem, zdaj tudi svetovalcem predsednika države Boruta Pahorja, in bančnikom Francetom Arharjem. Po naših informacijah, sestanek je potekal za zaprtimi vrati, niso prišli do enotnega odgovora, ali je poseg z ustavnim zakonom ustrezen oziroma ali je to res edina mogoča pot. To dilemo je pred dnevi poudarila tudi ministrica za finance Mateja Vraničar Erman, ki je opozorila, da se mora to, da bi se NLB zniževalo ekonomsko vrednost, preprečiti s »sklopom številih ukrepov« in da je ustavni zakon lahko le eden pomembnih elementov te zaščite – ne more pa biti edini.

Kaj bo prinesla današnja seja ustavne komisije, ni mogoče napovedati. V političnih strankah so se zavili v molk, tudi tega nam ni uspelo izvedeti, koga bodo predlagali v strokovno skupino, ki bo politikom pomagala iskati ustrezne pravne rešitve. Le iz Stranke Alenke Bratušek so nam sporočili, da so za člana strokovne skupine predlagali Gorazda Podbevška, ki je od maja 2014 do februarja 2016 vodil nadzorni svet NLB.