Tiskane izdaje
»V celem toku je spodnja Sava že kanal, ki ga s hidroelektrarnami seveda spreminjamo, a vračanje v prvotno stanje je nesmotrno. Frekvenca in višina pretokov se povečuje,« pravi Vizjak, ki bo zagovarjal, da se v politiki ne daje prednosti nobenemu področju, ne naravi ne gospodarstvu. Na vprašanje, ali verjame, da povzročamo podnebne spremembe, je Vizjak odgovoril, da so spremembe tu. Temu in evropskim strategijam se je treba prilagoditi.
Poslanci v odboru za infrastrukturo, okolje in prostor so vztrajali z vprašanji, da bi od Vizjaka dobili odgovor ali sam verjame znanosti, da človeštvo povzroča podnebne spremembe in zakaj SDS ni sodelovala pri pripravi in ni podprla resolucije državnega zbora o podnebnih spremembah, ki predvideva 55-odstotno znižanje emisij že do leta 2030. »Absolutno želim upoštevati pravni red in resolucije, je pa res, da si je k temu treba prizadevati z dejanji, ne zgolj z deklaracijami,« je odgovoril Vizjak in spet spomnil na ustavljene projekte hidroelektrarn.
Še vedno je zagovornik Teša 6, je povedal že prej, saj brez njega ne bi imeli stabilne oskrbe z elektriko. To je treba ločiti od mahinacij, ki so se zgodile v projektu. »Vsako rokohitrstvo je neodgovorno. Naj povečamo uvoz in uvažamo elektriko iz Poljske ali držav nekdanje Jugoslavije? Poraba elektrike narašča,« pravi Vizjak, ki izrazito podpira večnamenske hidroelektrarne, malo manj pa drugi blok jedrske elektrarne. Vodik je predrag, cilj za sončne elektrarne pa se mu zdi nerealen.
Koncesionar za verigo hidroelektrarn na srednji Savi je bil izbran pred 15 leti, je Vizjak povedal poslancem, a koncesijska pogodba še ni podpisana. »To bom nemudoma prijel v roke in rešil do poletja,« pravi kandidat za ministra.
Za mnoge je samoumevno, da ko odpre pipo, priteče voda, ko pritisne stikalo, zasveti luč in ko vrže odpadek v zabojnik, da je za odpadke poskrbljeno, pravi Vizjak in meni, da je zadaj zelo veliko strokovnega dela. Označil se je za velikega zagovornika samooskrbe z vodo, elektriko, hrano, sami pa bi morali imeti tudi ves sistem ravnanja z odpadki. »Srednjeročno ne smemo biti odvisni od tujine,« pravi Vizjak in zagovarja regijske sežigalnice, ki bi bile povezane s sistemi daljinskega ogrevanja. Tako bo cena ravnanja z odpadki in cena ogrevanja konkurenčna. Za sosežig meni, da je izrazito kratkoročna rešitev, za Salonit Anhovo pa meni, da sežig odpadkov nima tako velikega vpliva na zdravje ljudi, težave so posledice nakopičenih onesnaževal iz preteklosti. Regijske sežigalnice bi bile del krožnega gospodarstva, je prepričan Vizjak in upa na podporo občin.
Odpadki in hidroelektrarne
Vizjak ima tri ključne prioritete. Nemudoma želi odpraviti težave s kopičenjem odpadkov, skrajšati pridobivanje dovoljenj, ki jih izdaja MOP in poskrbeti za izvedbo ključnih projektov te države, ki se kopičijo. »Če država sprejme državni prostorski načrt, morajo državni organi izpeljati projekt, ne pa delati vsega, da se projekt ne zgodi,« pravi Vizjak.
Številne nevladne organizacije po mnenju Vizjaka blokirajo projekte. »Velikokrat gledajo zelo ozko in pristransko,« pravi Vizjak, ki bi revizije projektov zaupal »izkušenim seniorjem«. »Vse nevladne organizacije pa ne morejo dobiti statusa, da delujejo v javnem interesu, zlasti ne trije, ki se dobijo v gostilni,« meni Vizjak, ki sicer spoštuje dobre predloge, ki jih imajo nevladniki.»Imamo dobre in strokovne nevladne organizacije, imamo pa tudi nasprotnice vseh projektov,« dodaja.
Vizjak podpira načrt uvedbe višje okoljske dajatve za podjetja, ki dajejo embalažo na trg. S predvidoma zbranimi 10 milijoni evrov naj bi odpeljali nakopičeno odpadno embalažo. Premislek, ali naj to poteka na ravni komunala ali države, mora biti opravljen v 14 dneh. »Če bi plastenka v trgovini stala dvakrat več kot steklenica, bi se marsikdo odločil za steklenico,« meni Vizjak.
Pospešitev postopkov
Tako napoveduje program debirokratizacije izdajanja dovoljenj še letos. Predhodni postopek je napaka, drugo pa so nesmiselne dodatne zahteve, ki so jih naši uradniki dodali evropskim predpisom. Tako morajo v družbi Hidroelektrarne na spodnji Savi narediti študijo, kako bi se bleščale sončne elektrarne na odpadni zemljini, za bleščanje akumulacije hidroelektrarne pa tega ni treba narediti. Gradbeni zakon pa predvideva, da ima investitor za projekt vsa zemljišča, kar je pri velikih projektih neuresničljiva in draga zahteva. Vse to bo treba popraviti, tako kot pospešiti pripravo 45 državnih prostorskih načrtov, ki so obtičali na MOP.
Kandidat za ministra je povedal, da je velik zagovornik kolesarskih poti in tudi debirokratizacije njihovega umeščanja v prostor. Ob tem pa je izrazit nasprotnik sestankovanja.
Iz evropskega podnebnega sklada Poljska pričakuje dve milijardi evrov, Slovenija pa 90 milijonovn za pravičen prehod dveh premogovnih dolin. Vizjak je v odgovoru menil, da bi bilo smiselno v projekte za sofinanciranje dobro vključiti degradirana območja, tako Mežiško kot Soško dolino in Celjske kotline.
Potrebujemo več stanovanj
»Podpiram, da se poveča število najemnih stanovanj, da se gradi, kjer je potreba največja. Verjamem, da je mogoče do leta 2025 zgraditi 4000 do 5000 najemnih stanovanj,« pravi Vizjak. Fond stanovanj, ki jih imajo vladni resorji, bi morali nameniti mladim. Javna služba za najemniška stanovanja, ki jo je predlagala prejšnja vlada, je zanimiva tudi Vizjaku. Dodali pa bodo, da je enostanovanjsko stavbo preprosto spremeniti v dvostanovanjsko.
Strategija prostorskega razvoja težko povezuje sektorske politike, če teh politik ni. »Ko smo sprejemali NEPN, do konca ni bilo jasno, ali bomo gradili še kakšno hidroelektrarno ali ne,« opozarja Vizjak. Podobno je s kanalizacijo. Noče se povedati, ali bomo imeli šest, osem ali 12 regij. V prostorski strategiji ni niti odpadkov. Vizjak je opozoril še na to, da je bila najprej podeljena koncesija za hidroelektrarno Mokrice, leto po tem pa je bila na istem območju razglašeno območje Nature 2000.
Vizjak je opozoril, da je bil šest let tudi inšpektor. V odgovoru na vprašanje, kaj meni o inšpekcijskemu odklopu elektrike Kemisu, je dejal, da podlage ne pozna do podrobnosti, ne odobrava niti uporabe nelegalnih gradenj. Ni pa gotovo, da so inšpektorji ukrepali sorazmerno in kakšno nevarnost so s tem povzročili.
Prihodnji minister za okolje in prostor ne verjame v omilitvene ukrepe pri upravljanju velikih zveri. Opozoril je, da je strokovna skupina izdelala strategijo za medveda, smernice za volka pa so tudi v zaključni fazi. Obe predvidevata odstrel.
