Politikom in strankam manj denarja

Ljubljana – Vlada bo poslala v parlament predlog, v katerem bo, med drugim, predvidena ukinitev volilnih okrajev in uvedba preferenčnega glasu. Ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs napoveduje, da bo dovolj politične podpore tudi za spremembe načina financiranja političnih strank in predvolilnih kampanj. Te predvidevajo, da donacije podjetij, državnih in zasebnih, ne bodo več dovoljene. »S tem želimo preprečiti kapitalske in politične povezave,« je povedala ministrica.

Politika bi torej dobila denar le še iz proračuna in od fizičnih oseb. »Zaradi očitkov o ujetosti politike v kapitalske lobije se bomo pri ureditvi financiranja predvolilnih kampanj zgledovali po Franciji,« pravi Krebsova. Računsko sodišče bo imelo po novem veliko več pristojnosti. Lahko si bo ogledalo podatke v bankah, od izvajalcev predvolilnih kampanj pa bodo lahko zahtevali račune in dokumentacijo. Za prekrške bodo uvedene kazni; predlagatelj bo računsko sodišče, postopek pa bo vodilo eno sodišče v Ljubljani, da bo praksa enotna.

Država bo pomagala

Država bo sofinancirala propagandni material za vsako stranko, ki bo sodelovala v predvolilni kampanji. Denar za to bo dobila s še eno spremembo – ukinitvijo povračila, ki ga stranke na podlagi volilnega rezultata dobijo iz proračuna. Edina zahteva strankam bo, pravi ministrica Pavlinič Krebsova, da bo 70 odstotkov vsebine teh »subvencioniranih« informativnih zloženk, ki jih bomo državljani dobili v nabiralnike, programske.

Poslanci in ministri, primerljivi z delavci

V parlamentarno proceduro bo odpotoval tudi zakon, ki bo urejal nadomestila za poslance in ministre, primerljivo z delavci, ki izgubijo službo in se prijavijo na zavodu za zaposlovanja. Prve tri mesece bodo dobivali nadomestilo v višini 80 odstotkov prejšnje plače. Do največ enega leta, odvisno od dobe, v kateri so opravljali funkcijo, pa bodo lahko prejemali 60 odstotkov plače. »To se nam zdi pravična rešitev in dovolj močna motivacija, da se bodo ljudje vendarle odločali za očitno ne več zelo vabljive politične funkcije,« pravi ministrica.
Tanja Starič

Vladne stranke podprle spremembe volilnega sistema

Stranke vladne koalicije se še vedno držijo dogovora, ki so ga sklenile na nedavni klavzuri, da bodo prenehale javne spore in poskušale delovati bolj usklajeno. Tako so po kolegiju pri predsedniku Borutu Pahorju presenetile z novico, da so že dosegle soglasje o spremembah volilne zakonodaje in jih bodo poslale v parlament. »Podpora vladnih strank je visoka, seveda pa bodo posamične odločitve poslancev lahko tudi drugačne,« je bil po srečanju predsednikov koalicijskih strank realističen glavni pobudnik sprememb, predsednik Zaresa Gregor Golobič.

Karl Erjavec je povedal, da ima Desus še nekaj pripomb na predlog ukinitve okrajev, zato se bo stranka ta teden še enkrat srečala z ministrico za javno upravo Irmo Pavlinič Krebs. V vladi pričakujejo, da bo nova zakonodaja sprejeta do jeseni.

»Sistem, ki ga predlagamo, je preprost in ima široko strokovno podporo,« je povedal Gregor Golobič. Katarina Kresal je dodala, da LDS »nima nobene dileme« niti o ločitvi županske in poslanske funkcije niti o popravkih volilnega sistema. Volivci bodo imeli večji vpliv na to, kdo bo sedel v parlamentu, kar bo – pravi Kresalova – zagotovo »blagodejno vplivalo na demokracijo in kakovost razprav v parlamentu«.

Ne bo šlo brez SDS

Koaliciji se mudi, saj bo prihodnje volilno leto že prepozno za spreminjanje volilnih pravil igre. Za popravke zakona o volitvah v parlament glasovi vladnih strank ne zadostujejo. Znano je, da ukinitev okrajev podpira SNS, SLS je proti, SDS pa je pred časom povedala, da bo spremembe, ki gredo v smeri večinskega sistema, podprla, če se bo z njimi strinjala koalicija. »Zdaj bomo videli, ali držijo besedo,« je dejala Kresalova. Golobič, ki meni, da je sedanji sistem ena od treh blokad slovenske prihodnosti, pa je spomnil, da sta se o tovrstnih spremembah pred leti že pogovarjala Janez Janša in Janez Drnovšek in se o njih strinjala.

Ali je mogoče upati tudi na glasove celotne poslanske skupine SD, ki zaseda tretjino parlamenta in v kateri spremembam doslej niso bili naklonjeni, ni povsem jasno, saj izjav po sestanku socialni demokrati niso dajali. A po besedah koalicijskih partneric je načelno podporo včeraj že izrekla največja vladna stranka. Spremembe že ves čas odločno podpira tudi njen predsednik Borut Pahor.

Preferenčni glas in kvote

Politično najspornejši je predlog o ukinitvi 11 okrajev. Če bodo spremembe sprejete, bo vsaka stranka v vsaki od osmih volilnih enot predlagala po 11 kandidatov. Volivci bodo lahko izbirali tudi med kandidati posamične stranke, saj vlada predlaga absoluten preferenčni glas. Tako kot pri glasovanju za poslance evropskega parlamenta bo vsak volivec obkrožil številko pred imenom kandidata. Če pa svojega favorita ne bo izbral in bo obkrožil samo stranko, se bo njegov glas razdelil na enajstine.

Na listi bo obvezno najmanj 40 odstotkov kandidatov drugega spola. V polovici volilnih enot bodo na listah posamične stranke na prvem mestu kandidati enega spola, v drugi polovici pa kandidati drugega.

Spremembe bosta podprla še predstavnika narodnosti v parlamentu, ki se strinjata, da bi poslanca manjšin po novem volili po enokrožnem večinskem sistemu. Predvidenih pa je tudi nekaj »tehničnih« sprememb, s katerimi bi – kot je povedala ministrica Irma Pavlinič Krebs – zmanjšali birokratske ovire in olajšali državljanom glasovanje.