Polmilijonsko izplačilo za nenaročeno delo

Okoljski minister Janez Podobnik naj bi dosegel izplačilo 1,1 milijona evrov zasebnemu podjetju, ki je samovoljno in brez naročila opravljalo sanacijska dela na plazu pod Mangartom.

Objavljeno
20. februar 2007 11.14
Janez Podobnik
Okoljski minister Janez Podobnik naj bi dosegel izplačilo 1,1 milijona evrov zasebnemu podjetju, ki je samovoljno in brez naročila opravljalo sanacijska dela na plazu pod Mangartom, piše časnik Dnevnik.

Delali izrecno proti volji države

Podjetje za urejanje hudournikov PUH, d.d. je leta 2000, ko se je nad Logom pod Mangartom utrgal velik plaz, najel štab civilne zaščite za intervencijska dela v strugi Predelice in Koritnice ter okolici. Po izteku intervencijskega obdobja z začetkom leta 2001 minilo, je pristojnost nad plaziščem prešla v pristojnost ministrstva za okolje. Takrat bi moralo podjetje PUH nehati delati v Logu pod Mangartom, česar pa ni naredilo. Podjetje PUH na dopis ministrstva ni odgovorilo niti ni hotelo oditi z gradbišča in je nadaljevalo dela. Od tam je odšlo šele aprila in to po grožnji z začasno odredbo sodišča. Ne glede na vse je podjetje PUH zahtevalo plačilo za opravljena dela, ki pa jih država ni naročila. Z zahtevkom je šlo tudi na sodišče.

Dela intervencijskega posega niso bila sporna

Ministrstvo, ki ga je takrat vodil Janez Kopač, je zahtevek 270 milijonov tolarjev oziroma 1,13 milijona evrov zavrnilo in trdilo, da so v podjetju PUH natančno vedeli, da za opravljanje del po novem letu 2001 niso imeli naročnika, kar so jim tudi jasno povedali. Skupaj z obrestmi se je njegov zahtevek do konca lanskega leta povečal na 468 milijonov tolarjev oziroma skoraj 2 milijona evrov. Država tega ni želela plačati, razen približno 60 milijonov tolarjev, kolikor je podjetje opravilo v obdobju intervencijskega posega po nesreči do januarja 2001. Sporna so bila kasnejša dela.

Minister Podobnik pa je konec lanskega leta vladi predlagal, naj s PUH-om sklene poravnavo v višini 270 milijonov tolarjev, kar je vlada na seji 23. novembra tudi naredila. Vlada je to argumentirala z obligacijskim zakonikom, po katerem ima tisti, ki je delal tisto, kar so terjale okoliščine, pravico zahtevati vračilo vseh izdatkov, še piše Dnevnik.