Tiskane izdaje
Po zakonu o agrarnih skupnostih, ki je v pripravi, bi solastnino ali skupno lastnino lahko podedoval le en dedič, popolno soglasje pa bi bilo treba doseči le za najbolj zahtevne posle, na primer za nakup ali prodajo zemljišča ter za razpustitev agrarne skupnosti.
Agrarna skupnost bo, tako kot je bilo določeno v zakonu o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnost iz leta 1994, tudi po novem zakonu skupina ljudi s skupno lastnino oziroma solastnino, in ne bo pravna oseba. Skupina na ministrstvu za kmetijstvo in okolje, ki pripravlja zakon, pa bi agrarno skupnost pravni osebi približala s tem, da bi bil njen predsednik njen zakoniti zastopnik.
Izhodišča zakona, na katera zbirajo pripombe in dopolnitve, dopuščajo možnost uvedbe pristopnega člana (na primer priseljenca v vas) ob soglasju občnega zbora agrarne skupnosti. Članom za zahtevnejše posle, kot so služnosti, odtujitev zemljišča zaradi gradnje infrastrukture in prodaja stavbnega zemljišča, soglasja ne bo treba podpisovati na upravni enoti, pač pa bo o njih odločal občni zbor.
Solastnino bo lahko dedoval le en dedič
Za redne posle, kot sta na primer košnja ali vzdrževanje poti, bo dovolj navadna večina, za zahtevnejše, pa absolutna, dvetretjinska oziroma, kot je za Delo povedal Anton Može, predsednik druženja predstavnikov agrarnih skupnosti, je mogoče, da bi bila tudi tričetrtinska. Za najzahtevnejše posle, na primer za prodajo ali nakup zemljišča ter za statusno preoblikovanje v pravno osebo in v primeru razpustitive pa bi bilo potrebno stoodstotno soglasje. Varovalka bi bila, da bi se zoper sklep (na primer, da soglasje ni doseženo samo zaradi enega člana) pred sodiščem lahko pritožila že desetina solastnikov.
Agrarna skupnost se ne bo smela ukvarjati s pridobitno dejavnostjo, lahko pa bo sklenila pogodbo s posameznimi člani, ki pa bodo na njenem premoženju lahko opravljali pridobitno dejavnost. Prihodek od upravljanja premoženja bi bil namenjen delovanju in razvoju agrarne skupnosti, novost pa bi bila, da bi del denarja prejeli tudi člani, na primer do 500 evrov.
Posamezniki sicer lahko prodajo deleže, a po določenem vrstnem redu predkupnih pravic. Delež lastnine agrarne skupnosti bi lahko po novem podedoval le en dedič, cenitve za izplačilo nujnih deležev ostalim dedičem pa bi bile prilagojene dohodkom, rok izplačila pa podaljšan.
Parlament bi zakon obravnaval predvidoma januarja prihodnje leto. Zakon bo pogoj za ureditev zemljiško knjižnega stanja, kar pomeni, da bodo morali biti dokončani dedni postopki, Može pričakuje, da tudi s pomočjo države. Urejeno lastništvo bo pogoj za preoblikovanje agrarnih skupnosti po novem zakonu in za vpis v register teh skupnosti pri ministrstvu.
Predstavitev še v Ratečah in Lukovici
Agrarne skupnosti se ne otepajo obdavčitve, vendar bi ta morala biti primerna dohodkom. Na prvi, zelo dobro obiskani predstavitvi v Hrpeljah, sledili pa bosta še predstavitvi v Ratečah in Lukovici, so predstavniki agrarnih skupnosti zakonska izhodišča podprli, pripravljalce pa opozorili na še nekaj odprtih vprašanj, na primer položaj občin kot solastnic.
