Tiskane izdaje
Idrija – V Klubu idrijskih študentov so s svojo raziskavo v okviru projekta To bo Idrija sami pridobili podatke o tamkajšnji mladini. Spoznali so, da imajo zaradi relativno uspešnega gospodarstva kakšno skrb manj glede prihodnosti v primerjavi z vrstniki, kljub temu pa kar tretjina mladih Idrijčanov svoje poklicne kariere ne vidi v domačem okolju.
Podobno kot povsod pri nas so tudi v Idriji največja težava stanovanja za mlade. Imate kakšne rešitve?
Predlagali smo možnost začasnih stanovanj za mlade in mlade družine, kjer bi jim omogočili, da živijo na svojem, dokler se njihov finančni položaj ne izboljša. To ne bi bila socialna stanovanja ali stanovanja za tiste z majhnimi prihodki, ampak stanovanja za mlade. V klubu načrtujemo analizo, da bi sploh izvedeli, kakšen je stanovanjski fond, koliko je neprofitnih stanovanj, koliko je praznih in podobno.
Spodbuden je podatek, da se mladi v veliki večini ne bojijo brezposelnosti. Je to tisto, po čemer Idrijsko izstopa?
To je zaradi dveh velikih gospodarskih družb, pa tudi drugih, ki dobro delajo. Vseeno pa je zame skrb vzbujajoče, da več kot tretjina mladih misli, da v občini ne more uresničiti svoje želene kariere.
Kolektor ali Hidria?
Aha. Preferenc nimam. Tudi mladi ju dojemamo kot dva velikana, ki sta se oddaljila. Nesoglasja med njima se čutijo in slabo vplivajo na ljudi. Sta pa velika štipenditorja in brez njiju bi bili mladi v veliko bolj nezavidljivem položaju.
Zelo je opazno neskladje glede povpraševanja po poklicih, iščejo se skoraj samo strojniki, elektro inženirji, mehatroniki... Je prostora za ostale poklice res tako malo?
Podatki kažejo, da je ustvarjalnih poklicev 11 odstotkov, kar ni malo, je pa res, da je znotraj tega delež kulturnikov, torej teh, ki so najbolj ustvarjalni, izredno majhen – manjši, kot je slovensko povprečje. Največji je delež strokovnjakov tehniško-tehnoloških ved, medtem ko je zaposlitev v panogah, kot so oglaševanje, oblikovanje, računalništvo ali umetnost v občini izjemno majhno. Projekta, kot sta Unesco ali geopark, sta lahko podlaga za nove zaposlitve in nove storitve. Destinacija mora postati zanimiva za turiste in prebivalstvo. Osebno se bojim, da bo vse skupaj postalo živ muzej, mladi pa v muzeju ne bi radi živeli.
Ali občina naredi dovolj za vas?
Idrijska občina, podobno kot druge po Sloveniji, se z mladino nikoli ni celovito ukvarjala. Občine mislijo, da se ukvarjajo z mladimi, ko objavijo razpise za društva, kar pa je stihijsko delovanje brez premisleka.
Pa je mladina sploh pripravljena postati aktivni del lokalne skupnosti?
Zanimivo je, da se je večina mladih pripravljena angažirati. Vprašanje je, koliko jih to resnično stori. Vsa društva se mučijo, kako dobiti aktivne člane, ki bi za nek cilj posvetili večino svojega prostega časa. Mladi v naši občini so namreč manj aktivni na področju društvenih aktivnosti ali neformalnega izobraževanja od slovenskega povprečja.
Glede na zgodovino Idrije je to vendarle zelo presenetljivo.
Se strinjam. Krivda je prav gotovo na obeh straneh – na strani občine in mladih ter društev, ki so lahko preveč zaprta in omejena samo na mesto.
