Tiskane izdaje
Komenda, Kamnik – Podjetji Snaga in Publicus se borita za posel z odpadki v komendski in kamniški občini. Publicusu, s katerim imata občini podpisano desetletno koncesijsko pogodbo za ravnanje s komunalnimi odpadki, seveda ne diši, da bi obdelavo in odlaganje smeti v prihodnje opravljala Snaga. Če januarja odpadkov ne bodo začeli predajati regijskemu centru Rcero Ljubljana, ki ga bo upravljala Snaga, pa občinama grozi odškodninska tožba.
Kamnik ima od leta 2012, Komenda pa od lani s Publicusom sklenjeno desetletno pogodbo za zbiranje odpadkov, za obdelavo in odlaganje pa za obdobje do začetka delovanja Rcera. Obe občini sta se namreč že 15. decembra 2009 pridružili projektu tega regijskega centra. S podpisom sta se, kot razlagajo v Snagi, tudi strinjali, da Snaga kot prihodnji upravljavec objektov in naprav Rcera izvede vse potrebne postopke za uveljavitev cene storitev. Gradnja Rcera se končuje prihodnji mesec, januarja pa bodo tam začeli zbirati odpadke iz vseh 37 občin pristopnic.
Snaga piše javno pismo
Nazadnje je zavrelo na seji komendskega občinskega sveta septembra, ko so v prvi obravnavi razpravljali o odloku, po katerem bo občina Komenda za 30 let sklenila koncesijsko razmerje s Snago za obdelavo določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganje ostankov predelave z območja občine.
Z večino glasov so sicer svetniki izglasovali odlok, toda Snago moti, ker je predvsem predstavnik koncesionarja Publicusa menda podal več nepravilnih in zavajajočih izjav o projektu Rcera in delovanju Snage. V javnem pismu, naslovljenem na komendskega župana Stanka Poglajna in medije, Snaga trdi, da Komendčani plačujejo Publicusu nadpovprečno visoke položnice za ravnanje z odpadki. Po njenem izračunu je uporabnik Publicusa lani plačeval skoraj trikrat več kot občan Brezovice, ki je uporabnik Snage.
Publicus: Snaga primerja neprimerljiva sistema
Za komentar in pojasnilo, ali se bodo stroški ravnanja z odpadki po vključitvi v Rcero res povečali in kaj pomeni odpoved sodelovanja s Publicusom pri obdelavi odpadkov, smo zaprosili župana in Publicus. Poglajen je dejal, da bo na vprašanja odgovoril po tem, ko se bo občinski svet dokončno izrekel o tej problematiki, predvidoma novembra.
Iz Publicusa pa smo dobili pojasnilo, da večina komunalnih podjetij v Sloveniji obračunava storitve drugače kot Snaga, in sicer da odpadke povzročajo osebe, ne pa posode ali kvadratni metri bivalnega prostora. Snaga po mnenju Publicusa primerja neprimerljiva sistema in trdi, da ponuja višji standard oziroma košarico storitev.
Na Snagi medtem zatrjujejo, da odpoved sodelovanja s Publicusom ni povezana z odškodninami oziroma dodatnimi stroški. Odlok o pogojih, postopkih in merilih za podeljevanje koncesij pri ravnanju z odpadki v občini Komenda namreč določa, da se koncesija (podeljena Publicusu) za obdelavo določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja odpadkov na območju Komende sklene za obdobje do začetka obratovanja regijskega centra Rcero. »Občino Komenda bomo torej pozvali, da s 1. januarjem 2016 začne predajati dve vrsti odpadkov, določeni v pogodbi, in da na regijski center prenese obdelavo in odlaganje odpadkov. Če tega ne bo storila, bo to kršitev pogodbe, to pomeni odgovornost občine. Stroški torej ne bodo nastali zaradi zamenjave izvajalca, ampak zaradi njegove nezamenjave, in te stroške bodo nosili občani Komende,« opozarjajo na Snagi.
Zbiranje odpadkov še naprej ureja vsaka občina sama, tako da bi Komenda lahko še naprej sodelovala s Publicusom. V centru za ravnanje z odpadki v Suhadolah v občini Komenda je, kot je na septembrski seji navedel predstavnik Publicusa Slavko Hrženjak, 60 zaposlenih, vsi objekti imajo vsa potrebna dovoljenja.
Visoke položnice v Komendi
Snaga izpostavlja primer ravnanja z odpadki v občini Brezovica, kjer sama storitve izvaja z enako frekvenco kakor to počne Publicus v občini Komenda. V obeh primerih gre za individualno hišo, kjer praznjenje 120-litrskega zabojnika za mešane komunalne odpadke poteka enkrat na 14 dni, praznjenje 80-litrskega zabojnika za biološke odpadke pa enkrat na teden. Snagina mesečna položnica znaša 13,34 EUR, položnica Publicusa pa 29,84 EUR. Snaga je poleg tega v letu 2014 uporabnikom izdala dobropis v višini decembrskega računa, to pomeni, da je občan Komende, torej uporabnik Publicusa, v 2014 plačeval skoraj trikrat več kot občan Brezovice, ki je uporabnik Snage.
