Tiskane izdaje
Ljubljana - Slovenščina je eden uradnih jezikov Evropske unije, ki pa ga govori manj kot dva milijona ljudi in zanj tudi ni veliko tolmačev. Tolmačenje bo za Slovenijo v času predsedovanja EU v prvi polovici prihodnjega leta zato predstavljalo velik zalogaj. V službi vlade za evropske zadeve (Svez) menijo, da bo ob dobri koordinaciji, tesnem sodelovanju vseh akterjev in skrbnem načrtovanju tolmaških zasedb nabor tolmačev za predsedovanje zadostoval za vse doslej dogovorjene dogodke v Sloveniji in Bruslju.
Med slovenskim predsedovanjem EU bo za tolmačenje v Sloveniji skrbel sektor za prevajanje v okviru generalnega sekretariata vlade, ki bo po podatkih Sveza sodeloval s približno 50 tolmači. Poleg tega je v institucijah EU akreditiranih še 68 slovenskih tolmačev, ki bodo zagotavljali tolmačenje na dogodkih v Bruslju in neformalnih ministrskih srečanjih v Sloveniji.
Pri evropskih institucijah bi po besedah direktorice direktorata Evropskega parlamenta za tolmačenje Olge Kosmidu sicer potrebovali vsaj 80 tolmačev za slovenščino, od tega od 30 do 40 le v Evropskem parlamentu. Kosmidujeva je slovenske oblasti na težave s tolmačenjem opozorila že julija ob obisku v Ljubljani, ko je iskala rešitev za izhod iz krize s tolmači in povabila tolmače, naj pridejo v Bruselj.
Manj kot mesec dni pred predsedovanjem je sporočila, da so njena opozorila obrodila sadove, ki se kažejo predvsem v skrbnem načrtovanju dogodkov. Za primer je navedla, da slovenske oblasti niso načrtovale pomembnih dogodkov v času plenarnih zasedanj Evropskega parlamenta, ko bodo samo v parlamentu potrebovali najmanj 25 tolmačev. Poleg tega so se med seboj uskladile tudi same institucije. Kosmidujeva zato upa, da se bodo po zaslugi teh ukrepov izognili težavam s pomanjkanjem tolmačev v času predsedovanja.
Potreba po tolmačih za slovenščino se povečuje
Je pa še vedno zaskrbljena zaradi dolgoročnega pomanjkanja tolmačev za slovenščino. Evropski parlament kot odprta in demokratična institucija namreč bolj kot katerakoli sledi načelu večjezičnosti, in sicer tako, da se za vsak dogodek v Evropskem parlamentu lahko uporablja vseh 23 jezikov povezave. Potreba po njihovih storitvah se povečuje in pričakovati je, da se bo ta trend še nadaljeval. Slovenske oblasti morajo zato podpirati študij tolmačenja na univerzi v Ljubljani, ki je edini vir tolmačev za slovenski jezik, meni Kosmidujeva.
Slovenski tolmači neposredno tolmačijo le iz angleščine, nemščine, francoščine in italijanščine, za druge jezike tolmačenje poteka posredno, torej tolmačijo angleški, nemški, francoski ali italijanski prevod. Druga posebnost slovenskih tolmačev je, da ne tolmačijo le v svoj materni jezik, temveč tudi iz njega, saj le zelo redki ostali tolmači razumejo slovensko.
