Pomemben tlakovec na poti osamosvojitve

Na Kongresnem trgu je 8. maja 1989 množica zahtevala »suvereno državo slovenskega naroda«.

Objavljeno
07. maj 2019 18.15
Posodobljeno
07. maj 2019 18.25
Na Kongresnem trgu se je 8. maja 1989 zbralo več kot 30.000 ljudi. FOTO: Srdjan Živulovič/Bobo
Gorazd Utenkar
Gorazd Utenkar
Eden prelomnih dogodkov slovenskega osamosvajanja ob koncu 80. in začetku 90. let prejšnjega stoletja je bil gotovo množični shod na ljubljanskem Kongresnem trgu 8. maja 1989. Na njem je pesnik Tone Pavček prebral Majniško deklaracijo 1989, v kateri so podpisniki med drugim zahtevali samostojno Slovenijo, dobesedno »suvereno državo slovenskega naroda«. Včeraj so se tega dogodka spomnili s slovesnostjo v Cekinovem gradu in s sprejemom pri predsedniku Borutu Pahorju.

image
Pomembni akterji dogajanja pred tridesetimi leti Dimitrij Rupel, Igor Bavčar in Jožef Školč (na fotografiji z leve). FOTO: Uroš Hočevar


Zborovanje na Kongresnem trgu leta 1989 sta pripravila Odbor za varstvo človekovih pravic in Univerzitetna konferenca Zveza socialistične mladine Slovenije (ZSMS). Z njim so hoteli podpreti zaradi domnevne kraje in hranjenja tajnega vojaškega dokumenta obsojene in zaprte novinarja Mladine Janeza Janšo in Davida Tasića, urednika tega tednika Francija Zavrla in podoficirja jugoslovanske armade Ivana Borštnerja, ki naj bi Mladini dokument priskrbel. Vendar je oblast zborovanje prepovedala.



Zato se je ZSMS, sicer ena od družbenopolitičnih organizacij takratnega enopartijskega sistema, vendar že izven neposrednega partijskega nadzora, pod vodstvom Jožefa Školča odločila, da bo sklicala javno in razširjeno sejo svojega predsedstva. Seja je potekala na Kongresnem trgu, kjer se je zbralo kar 30.000 ljudi. »Preprosto smo tvegali s tem, da bomo imeli sejo družbenopolitične organizacije in da vidimo, če si jo kdo upa prepovedati,« je v torek na slovesnosti povedal Školč.

Namesto prepovedanega zborovanja javna in razširjena seja predsedstva republiške konference ZSMS.


Osrednjo vlogo v dogajanju je imel Odbor za varstvo človekovih pravic, ki ga je vodil pozneje eden najvidnejših osamosvojiteljev Igor Bavčar. »Novejša slovenska zgodovina je zgodovina sodnih procesov. Takšnih in drugačnih. Predvojnih proti komunistom, povojnih, v katerih so komunisti sodno in izvensodno eliminirali svoje nasprotnike, tudi fizično,« je dejal Bavčar, ki zaradi pranja denarja in nezakonitega poslovanja z delnicami prestaja zaporno kazen na Dobu. Prosti izhod je poleg za obujanje spominov na dogajanja sicer izkoristil tudi za aluzije na sedanjo politično dogajanje.

Ob zborovanju na Kongresnem trgu, uradno javni seji predsedstva republiške konference ZSMS, so maja 1989 sklicali plenarno sejo odbora za varstvo človekovih pravic. Zato so tam prebrali tudi zahteve za obnovitev procesa proti četverici, saj je to bil čas, ko so vse, razen Tasića, že poslali v zapor. Janšo na Dob, »kjer sem danes jaz, namesto njega,« kot je dejal Bavčar. Po trditvah partijske oblasti so bile njihove sodbe pravnomočne, vanje se niso hoteli poglabljati in so jih razveljavili šele veliko let pozneje.

Poleg tega so na zborovanju zahtevali še spremembe tako slovenske kot jugoslovanske ustave. Bavčar je priznal, da si takrat niti sam ni predstavljal, da bodo spremembe tako hitre in radikalne. V nekem intervjuju je v tistem času povedal, da je vprašanje samostojnosti Slovenije vprašanje generacij, v resnici pa je bilo vprašanje mesecev, ne let.

image
Na Cekinovem gradu ni bilo aktivnih politikov, na sprejem pri predsedniku Borutu Pahorju pa jih je nekaj le prišlo. FOTO: Uroš Hočevar


Branja Majniške deklaracije so se v torek spomnili tudi na sprejemu pri predsedniku Borutu Pahorju. Po njegovem je tlakovala pot slovenske osamosvojitve, zato si zasluži trajno mesto v našem kolektivnem spominu. Drugi govorec pri predsedniku je bil poznejši dolgoletni zunanji minister Dimitrij Rupel. Povedal je, da je dokument nastal v njegovi pisarni na današnji fakulteti za družbene vede aprila 1989.