Pomembna je hitrost, in ne kdo rešuje

Za nove odgovorne naloge se prijavljajo prostovoljni gasilci.

Objavljeno
29. marec 2018 11.25
Blaž Močnik
Blaž Močnik
Idrija – Čas v oddaljenih hribovskih zaselkih ni zaveznik kritično bolnih, zato bo ZD Idrija v domači in cerkljanski občini usposobil približno 200 tako imenovanih prvih posredovalcev za pomoč v nujnih primerih do prihoda urgentne zdravniške ekipe. Dom se je vključil tudi v nadgradnje preventivnih programov.

»Naši občini sta prototip območja, kjer so lahko prvi posredovalci zelo učinkoviti. Veliko je oddaljenih zaselkov, dostopni časi reševalcev pa dolgi. Če sta dva usposobljena in pripravljena pomagati, lahko s pravilnim ukrepom rešita življenja. To pa je najbolj pomembno,« je povedal vodja enote nujne medicinske pomoči v ZD Idrija Tine Pavšič.

Z izobraževanjem želijo spodbuditi tiste, ki lahko najprej pomagajo predvsem pri srčnem zastoju ali infarktu, možganski kapi, hudih krvavitvah, nezavesti ali zadušitvi. Odzivni čas ekipe nujne medicinske pomoči iz Idrije se lahko v najslabših scenarijih podaljša celo na tri četrt ure. Zato sistem predvideva vključevanje služb, ki se že aktivirajo prek regijskega centra za obveščanje. Pričakovano so začeli najprej izobraževati prostovoljne gasilce. »Doslej so aktivirali vse gasilce, zdaj pa se bodo odzvali tisti, ki so za to usposobljeni. Obremenitev gasilcev se s tem zmanjšuje in zboljša se učinkovitost,« je prepričan Pavšič. Sistem so začeli uvajati konec februarja, glede na odziv pa pričakujejo, da bodo v letu usposobili 200 prvih posredovalcev, ki jim bodo znanje osveževali z letnimi obnovitvenimi tečaji.

Preventiva je boljša kot ...

Idrijski ZD bo uvedel še Center za krepitev zdravja kot samostojno enoto javne ustanove za preventivne programe. Vrednost projekta je 350.000 evrov, dodatnih 200.000 evrov pa je na razpisu pridobila občina za ureditev prostorov centra v stari stavbi ZD. Dom s tem dobiva dodatno usposobljene medicinske sestre, kineziologa, psihologa, dietetika in krepi patronažno službo ter preventivne preglede otrok in mladostnikov. »Pozabljamo, da je osnovni namen zdravstenih domov skrb za vso populacijo na nekem območju. Nevključevanje v preventivne preglede lahko pomeni slabše zdravje in povečanje razlik v zdravju,« je povedala direktorica ZD Idrija Marija Magajne.

Zavod se je z idrijskim centrom za socialno delo lotil tudi projekta za zmanjšanje čezmernega pitja alkohola in njegovih negativnih učinkov (Sopa). »Ne gre za obravnavo zasvojencev, temveč želimo vplivati na celotno družbeno miselnost,« pravi strokovna vodja Ana Ogrin Lapajne, a opozarja, da bodo s pilotnim projektom šele preverjali morebitne učinke na zdravje prebivalcev za prihodnje sistemske rešitve za celotno državo.