Pomoč prebežnikom že na poti v Grčijo

Ljubljana – Slovenija je med prvimi evropskimi državami, ki se je s humanitarno pomočjo odzvala na migrantsko krizo, je o Sloveniji pohvalno povedal grški veleposlanik Kristopulos Karalambos, ki se je danes na Rojah udeležil odprave enega od dveh tovornjakov z materialno pomočjo. Ocenjena vrednost pomoči skupaj s prevozom znaša dobrih 242.000 evrov.

Stanislav Lotrič, namestnik generalnega direktorja na upravi za zaščito in reševanje je povedal, da je v paketih 9000 odej, 1500 parov gumijastih škornjev, 500 spalnih vreč in 30.000 pelerin za enkratno uporabo. »To je tisto, kar smo v tem trenutku lahko ponudili,« je povedal Lotrič.



Uroš Vajgl z ministrstva za zunanje zadeve je povedal, da s pomočjo blažijo stopnjevanje napetosti in humanitarne razmere v Grčiji, da se ljudem »tako omogoči bivanjski standard«. Evropska unija razmišlja o sprejetju 1500 begunskih otrok, ki so sami, brez staršev nastanjeni v grških sprejemnih centrih. Na vprašanje Dela, koliko otrok bo sprejela naša država, je Vajgl odgovoril, da bo evropska komisarka za notranje zadeve odpotovala na grško-turško mejo, nato pa se bo »naša vlada do tega morala opredeliti«.

Neuresničen Erdoğanov načrt

Po prepričanju Klemna Grošlja, evroposlanca in obramboslovca, turška vojska na mejo s sosednjo Grčijo vozi migrante. Načrt turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdoğana je bil, da v Siriji naredi tako imenovani sanitarni koridor, kamor je želel naseliti okoli dva milijona sirskih beguncev. Manj znano je, pravi sogovornik, da je dober milijon beguncev želel obdržati v Turčiji, da bi z njimi poselil območja, kjer živijo Kurdi, s čimer bi spremenil tamkajšnjo strukturo prebivalstva.



Z ljudmi, ki jih zdaj pošilja na nikogaršnje ozemlje s sosednjo Grčijo, tako še naprej pritiska na Evropsko unijo (EU). Grošelj je povedal, da bo evropski paket finančne pomoči potekel septembra in zdaj Erdoğan izsiljuje z novim. Po njegovem mnenju bo Turčija poskušala z Evropo v mesecu ali dveh doseči finančni dogovor in v tem primeru bo begunce zadržala na svojem ozemlju. »In EU bo še naprej talec turškega izsiljevanja,« je prepričan Grošelj.

Prebežniki kot orožje v geopolitičnih igrah

Dodaja, da je v teh zapletenih odnosih s Turčijo dobro, da je EU enotna in da je podprla Grčijo, kar je precej drugače kakor pred leti, ko so bile države ob takratni migrantski krizi prepuščene same sebi. V Grčijo je bil namreč napoten Frontex, ki naj bi v sredo začel delati, ter finančna pomoč za ublažitev razmer migrantske krize v vrednosti 700 milijonov evrov. Izkazalo pa se je, da je reforma migrantskega in azilnega sistema nujna.



Do zdaj je namreč vladalo načelo, da gre begunec v prvo varno državo, a to se je spremenilo, saj je nastala situacija, ko država (Turčija) begunce sprejme, potem pa migracijo uporabi kot človeško orožje v geopolitičnih igrah. Kar zdaj doživljamo, pravi Grošelj, je nekaj popolnoma novega. O grožnji glede napotitve več milijonov beguncev v EU Grošelj meni, da je vsaj za zdaj potek dogodkov nadzorovan ter da gre v tem primeru za Erdoğanovo premišljeno orkestrirano dejanje.



»Če Erdoğan ne bo dobil evropskega denarja, bi lahko sprožil migrantski val z več 100.000 ljudi. Še nevarneje bi bilo, če bi Turčija migrante začela prisilno pošiljati na mejo, kar bi bilo grdo in zelo, zelo nevarno,« meni Grošelj, ki takega scenarija ne izključuje povsem.