Pomočniki so mu ušli, ker je delo zahtevno in natančno

Janez Polak ohranja družinsko tradicijo izdelovanja lesenih čolnov že od leta 1961, ko je opravil mojstrski izpit, za svoje dolgoletno delo pa bo 26. novembra prejel priznanje za najstarejšega obrtnika v Sloveniji, ki še ohranja dejavnost.

Svoj prvi leseni čolniček je z žepnim nožičkom izdolbel iz borovega lubja že precej, preden je opravil mojstrski izpit, v času, ko se je kot osnovnošolec smukal v očetovi delavnici in ga je oče, da ne bi bil v napoto, zaposlil. Čeprav je mojster naštel že skoraj osem križev, bo vztrajal še najmanj deset let: pozimi bo v domači delavnici izdeloval lesene čolne oziroma, kot pravi sam, ladje, poleti pa jih bo oddajal turistom pod sodniškim stolpom v Zaki na Bledu, kot to počne že zadnjih trideset let.

Koliko lesenih čolnov je izdelal v svoji karieri, se Janez Polak ne spominja, saj jih »ne štejem, tako kot ne štejem svojih let«. Še danes njegovi čolni, ki so unikatno ročno delo, plujejo po Blejskem in Bohinjskem jezeru, na Hrvaškem po Plitvičkih jezerih, v Črni gori po Črnem jezeru pod Durmitorjem in Biogradskem jezeru, v Avstriji po Vrbskem in Osojskem jezeru ter celo po Švedskem in ZDA, našteva mojster.

Najboljša sta macesen in hrast

Po Blejskem jezeru še vedno pluje okoli 70 njegovih čolnov, ki jih izdeluje na sredozemski, približno dva tisoč let star način. Poleg tega izdeluje tradicionalne blejske pletne, ki jih je pred njim izdeloval že njegov oče. Večina od 40 pleten še vedno pluje po domačem Blejskem jezeru. Če je čoln narejen iz najboljšega lesa (macesen, hrast), s potrpežljivostjo in natančnostjo, ter če je pravilno vzdrževan, lahko brez težav pluje tudi 50 let, je dejal Janez Polak.

»Mi smo samo delali,« je dejal in dodal, da so mu pri tem nekoč pomagali oče in brat ter tast. Na vprašanje, kdo mu pomaga pri izdelavi čolnov, je odgovoril, da je imel oče pet vajencev in da je tudi sam imel pomočnike, ki pa »so mi ušli, saj je delo zahtevno in natančno«. Za izdelavo enega čolna porabi vsaj dvesto delovnih ur, odvisno od njegove velikosti (od dva do šest metrov). Ko ga vprašamo, kaj naredi, če med gradnjo, denimo, poči ena deska ali odkrije napako, odločni in natančni mojster ponudi preprost odgovor: »Ne sme.« S sodobnim električnim orodjem je delo nekoliko manj naporno, »za finiš«, kot pravi Polak, pa mora vse narediti na roke, z orodjem starega očeta.

Za prihajajočo zimo ima tri naročila za izdelavo čolna, prav toliko jih je izpolnil lansko zimo, pri tem pa ugotavlja, da je povpraševanja po čolnih, ki stanejo od 4000 (manjši čoln) do 5000 evrov (večji čoln, pletna), čedalje manj. Zadnje večje naročilo je prejel pred petnajstimi leti, ko je za na Plitvička jezera izdelal dvajset novih čolnov.

Zaradi manjšega povpraševanja po izdelavi čolnov te poleti oddaja v najem. Po njegovih besedah se turistična podoba Bleda spreminja: »Ni več turistov, ki bi na Bledu bivali en teden. Ker jih večina pride le za kakšen dan, je vse manj tudi takšnih, ki bi se po jezeru zapeljali z lesenim čolnom. Veliko denarja so prinesle moje ladje,« ugotavlja Polak, ki ni prav nič navdušen, da je na jezeru vsako leto več plastičnih plovil, ki spreminjajo »to podobo raja«.