Vlada želi s posebnim zakonom za Pomurje ustvariti pogoje za razvojno dohitevanje drugih slovenskih regij in ublažiti posledice finančne in gospodarske krize. Poleg ustanovitve vladne projektne pisarne predlog zakona prinaša še davčne olajšave za zaposlovanje in investiranje, prednostno obravnavo programov in projektov iz pomurske regije pri kandidiranju za sredstva iz nacionalnih programov, programov evropske kohezijske politike in politike razvoja podeželja ter izvedbo programa spodbujanja konkurenčnosti pomurske regije v prihodnjem petletnem obdobju.
Poseben program spodbujanja konkurenčnosti pomurske regije naj bi bil pripravljen v dveh mesecih, za njegovo izvajanje pa bo namenjenih 30 milijonov evrov.
Vlada je predlog zakona o razvojni podpori pomurski regiji v obdobju 2010-2015 sprejela minuli četrtek, DZ pa naj bi ga obravnaval po nujnem postopku. Hkrati je sklenila imenovati novega državnega sekretarja, ki bo pristojen za reševanje težav v regijah z razvojnimi težavami.
Konec tedna je sicer zakonski osnutek že doživel nekaj sprememb, vendar jih v službi vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko niso razkrili, saj čistopis še pripravljajo. Časnik Finance pa piše, da so na petkovem srečanju pristojnih ministrov iz predloga zakona dokončno črtali del, ki je sprva predvideval, da bi bila pomurska podjetja prihodnjih šest let oproščena plačila davka na dobiček.
Predstavniki regije, lokalne skupnosti in gospodarstva vladni predlog v prvih odzivih večinoma pozdravljajo. Predsednik sveta Pomurske razvojne agencije Anton Balažek ob tem ugotavlja, da zakon sam po sebi ne motivira. Država po njegovih besedah predlaga nekatere ukrepe, ki jih sploh ni treba zakonsko urediti, temveč je le treba ustvarjati razvojno klimo. Predsednik uprave Panvite Dejan Židan pa meni, da bi morala vlada podoben zakon sprejeti že pred 10 ali 15 leti, ko bi se morala Mura prestrukturirati in ustvarjati nekatere druge pogoje, da bi bilo življenje v Pomurju primerljivo z ostalimi regijami v državi.