Tiskane izdaje
Ljubljana - Medtem, ko v Velenju postavljajo s sončno energijo napajane avtomatske postaje za brezplačno izposojo mestnih koles, se v Celju hvalijo, da so postavili nova stojala za kolesa. Ta si morajo občani omisliti sami. Tudi po tem, koliko so lokalne skupnosti ljudem pripravljene omogočiti bolj zdrav in praviloma hitrejši prevoz, je Slovenija zelo raznolika.
Slovenske občine se vsako leto posvetijo dnevu brez avtomobila, potem pa večina pozabi na to, da bi za zdravje občanov in čistejši zrak lahko poskrbele tudi s praktičnim spodbujanjem uporabe koles. Na primer tako, da bi s pomočjo evropskih skladov, znotraj katerih že več let tečejo prav tovrstni projekti, uvedli mreže mestnih koles. Po možnosti brezplačnih ali proti minimalni uporabnini.
Toda Slovenija ni ena in ponekod so izposojo javnih koles uredili vzorno, drugod se hvalijo z nekaj starimi bicikli, ki se hitro pokvarijo ali jih ljudje pokradejo. V večini slovenskih krajev pa kolesa posojajo le turistom.
Ljubljana po vzoru tujih prestolnic
V Ljubljani je mestno kolo s samopostrežno izposojo Bicike(LJ) občina uvedla maja 2011. Danes imajo 33 postajališč. Prva ura je brezplačna in zato je brezplačnih voženj kar 98,4 odstotka. Kdor želi uporabljati mestna kolesa, potrebuje elektronski naslov, plačilno kartico in mestno kartico Urbana. Prijavnina za tedensko uporabo znaša 1 evro, letna registracija pa tri evre.
Milijonto izposojo so v Ljubljani našteli 17 mesecev po začetku delovanja, ob zadnjem štetju pa je bilo izposoj že 1,221 milijona. Po lanski raziskavi 79 odstotkov prebivalcev Ljubljane in okolice projekt ocenjuje za zelo koristen, 95 odstotkov pa za pozitiven.
Kolesa predvsem za turiste
V Posavju so kolesa le za turiste in za na deželo. Letos so kupili 12 električnih koles za vožnjo po tematskih poteh. Brezplačno jih posojajo Turistično društvo Sromlje iz občine Brežice, v radeškem Turistično rekreacijskem centru Savus, center za podjetništvo in turizem pa jih posoja v brestaniškem gostišču ob ribniku. O nakupu mestnih kolesa medtem v Krškem še razmišljajo.
Zavod za turizem Kranj (ZTK) ima javna kolesa od leta 2008. Predlani je ponudbo dopolnil z gorskimi in mestnimi nakupovalnimi kolesi, donator pa jim je podaril dve električni kolesi. V Kranjski hiši oziroma Turistično informacijskem centru (TIC) je na voljo 12 koles. Nekaj koles so dali v brezplačno uporabo obema hoteloma in mladinskemu hotelu. Skupaj je v Kranju na voljo 28 koles.
»Večino koles smo dobili od pokroviteljev, nekaj smo jih kupili,« pravi direktorica ZTK Natalija Polenec in dodaja, da si želijo vzpostaviti podoben sistem izposoje, kot ga ima Velenje.
Na elektriko po štirih državah
V Goriških Brdih je lani Zavod za turizem, kulturo, mladino in šport Brda sklenil pogodbo s podjetjem Mathitech, nosilcem franšize Bikeways. Tako so Brici postali del mreže električnih koles, ki združuje Italijo, Slovenijo, Hrvaško in Avstrijo. Posojajo le električna kolesa. Izposojevalnici sta v TIC Brda na gradu Dobrovo in v Hotelu San Martin v Šmartnem. Dnevna izposoja stane 25 evrov. Privlačnost Bikeways je v tem, da omogoča daljša potovanje po celotnem območju mreže v štirih državah.
O podobni čezmejni izposoji električnih koles so razmišljali tudi v obeh Goricah, a je novogoriška občina letos prekinila pogodbo z videmsko družbo In Bici, ki bi morala tako kot v sosednji Gorici tudi v Novi Gorici poskrbeti za opremo postaj za izposojo. »Preveč je bilo izgovorov, zgodilo se ni nič,« je odločitev pojasnil župan Matej Arčon. »Za izposojo bomo poskrbeli sami,« je povedal Arčon letos poleti, »za začetek pa bi kolesa lahko postavili pred njihove hotele v Novi Gorici in Solkanu.«
Za kolesa po vzoru sistema, kot ga ima Velenje, a le za kolesarski turizem in ne za prebivalce, se skupaj zanimajo občine Šempeter-Vrtojba, Miren-Kostanjevica in Brda.
Malo po mestu, malo po kleteh
V Mariboru 12 javnih koles že več let posoja Turistični informacijski center (TIC). Kupili so jih leta 2008 v okviru evropskega projekta Via Urbium. Letos so po kolesa prihajali predvsem tujci, občasno pa tudi Mariborčani.
Nekaj več koles je mestu zagotovil projekt MBajk. Kot pravi Josip Rotar iz Mariborske kolesarke mreže, so zbrali stara kolesa, jih popravili ter prebarvalo v rumeno-vijolično. Imajo jih 20, za največ en teden si jih je mogoče izposoditi na štirih lokacijah. V času Evropske prestolnice mladih je izposoja brezplačna, kako bo v prihodnje, še ne vedo.
Po novem pa si je na mariborskem koncu mogoče brezplačno izposoditi tudi 26 električnih koles, nabavljenih pod okriljem projekta KULeBIKE, s katerim želijo ljubiteljem kolesarjenja približati štajersko vinorodno podeželje. Kolesa si lahko izposodijo pri štirih vinogradnikih in turistično vinogradniškem društvu v Jakobskem Dolu, v Počehovi, na Špičniku, v Žikarcah in v Svečini.
So pa žal na Koroškem oziroma v Slovenj Gradcu zamisli o javnih kolesih opustili že pred desetletjem. Neuradni viri pravijo, da zato, ker so jim v nekaj dneh vsa kolesa pokradli, uradni pa, da za kolesa ni bilo zanimanja in so jih razdelili občinskim redarjem.
Tri kolesarska mesta
Mestna občina Velenje in Šolski center Velenje sta lani vzpostavila sistem Bicy in mrežo so širili. Letos imajo že sedem postaj s 56 priključnimi mesti in 32 javnih koles domače znamke Krpan. Projekt sofinancira evropski program Srednja Evropa in omogoča izposojo do 14 ur na teden. Registracija uporabnikov in uporaba, napovedujejo v Velenju, bosta tudi v prihodnje brezplačna.
Da je Bicy eden najbolj razširjenih sistemov javnih koles v tem delu Evrope, pove podatek, da Velenje v projektu sodeluje z italijanskimi Feraro, Raveno in Bolonjo, slovaškimi Košicami, češko Prago, madžarskim Budaorsajem, nemškim Erfurtom, pa tudi z Regionalnim razvojnim centrom Koper.
S Koprom že zato, ker imajo sistem Bicy tudi tam. Prav tako je za prebivalce brezplačnih 14 ur izposoje na teden, dobiti pa je treba letno kartico in plačati članarino. Samopostrežne postaje za izposojo in vračilo so enakomerno razporejen po mestu.
V Piranu so letos uvedli drugačen sistem izposoje mestnih koles. Za letno članarino pet evrov je na voljo 97 koles in 3 tricikli. Občina je večino denarja za nakup dobila iz evropskega čezmejnega programom IPA. Občani si jih lahko izposodijo za teden dni, obiskovalci pa za en dan.
Mladinci rešujejo čast knezov
Lani so občinski Zavod Celeia, družba Simbio in klub študentov v Celju med občani zbrali rabljena kolesa, jih popravili in pobarvali ter začeli posojati v TIC Celje in v hostlu Celjskega mladinskega centra (CMC). Letos so 7 v zeleno prebarvanih koles posojali le še v CMC.
Hostl si je s tem pridobil tudi oznako kolesarjem prijaznega mladinskega hotela. Največ si jih izposojajo njihovi gostje, a ponje pridejo tudi Celjani. Prav z njimi imajo najslabše izkušnje, saj izgubljajo ključavnice in kolesa vračajo poškodovana.
