Ponosni na Slovenijo, na državo manj

Ljubljana – Na dan državnosti se po vsej državi kljub velikemu nezadovoljstvu z vsem, kar predstavlja država, vrstijo proslave, kulturne prireditve, športna in gasilska tekmovanja, čaščenje začetka poletja in veseli zaključki ob koncu šole.

Če bi ankete javnega mnenja od nastanka države naprej sestavili v kolaž, bi dobili pravo mavrico: od začetnega optimizma in barvitosti bi slika skozi leta dobivala vedno bolj črno-bele tone, v kakršnih večina ljudi vidi našo sedanjost in bližnjo preteklost.

Vzrok, da so se konec decembra 1990 plebiscita, s katerim so se začeli osamosvojitveni procesi, prebivalci Slovenije tako množično udeležili – 88,5 odstotka volilnih upravičencev – je bil, da so se prepoznali v enem samem vprašanju: »Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?«

Svetovno znani slovenski književnik, ki živi na strmem obrežju Tržaškega zaliva v Italiji, Boris Pahor, neustrašni branitelj slovenstva, je dva dni pred plebiscitom za Delo zapisal: »Plebiscit, ki ni ne strankarska ne nazorska zadeva, bo zgodovinski akt, s katerim bo slovenski človek potrdil več kot tisočletno zvestobo svoji biti, zvestobo, ki jo evropska zgodovinska znanost ne samo občuduje, ampak jo ima glede na prepišni položaj slovenskega ozemlja za enkraten primer.« Z odločitvijo za svoj državniški status, je nadaljeval, bodo slovenski ljudje končno oblikovali domovino, ki »ne bo odvisna od tujih dvorov in central«. Slovenija bo lahko povezovalni člen v novi evropski ureditvi, vendar mora biti za takšno vlogo nujno neodvisna, je takrat napovedoval rožnato evropsko prihodnost Boris Pahor.

V burnih letih po osamosvojitvi, ki je bila razglašena 25. junija 1991, je navdihujoča slovenska edinost, brez katere ne bi bile sprejete usodne odločitve, kopnela. Politične stranke so nastajale in neslavno propadale, na vsake volitve pa je prihajalo manj volivcev. Tistih, ki so razočarani nad državo, je vedno več.

Druga plat resnice pa je, da demokracija in politika nikoli nista kotirali na sam vrh lestvice vrednot: decembra 2001 so sodelujoči v Delovi anketi na prvo mesto postavili zdravje, na drugo družinsko srečo, na tretje varnost, svoboda in demokracija pa sta se jim zdeli sedemkrat manj pomembni kot zdravje. Ob dnevu državnosti leta 2013 je bila slika skoraj enaka. To pojasnjuje tudi protislovje, da so Slovenci večinoma zelo ponosni na Slovenijo, neprimerno manj pa na njen državni mehanizem. Tako se bodo številni udeleženci in sodelujoči na več sto prireditvah, ki se te dni vrstijo po vsej državi, veselili predvsem vsakoletne svobode: začetka poletja in počitnic.

Osrednja državna proslava ob dnevu državnosti bo nocoj na Kongresnem trgu v Ljubljani. Slavnostni govornik bo predsednik republike Borut Pahor.

Bralkam in bralcem voščimo prijeten praznični dan, vznemirljive počitnice in veliko optimizma za vsakdanje življenje v samostojni državi!