Ponovnega glasovanja kljub vladni želji ne bo

Ljubljana – Navkljub vladnim željam in načrtom o sklepu, naj se pripadnikom Slovenske vojske začasno dodeli policijska pooblastila za nadzor zunanje schengenske meje, državni zbor danes o tem ne bo ponovno glasoval. Kot pojasnjujejo v parlamentu, se je zakonodajni postopek končal. Ob navzočih 19 poslancih na odboru za obrambo jih je za predlagani sklep glasovalo 11, kar je manj od dveh tretjin, zato predlog ni bil sprejet. Tudi predsednik državnega zbora Igor Zorčič je enakega mnenja: »Poslovnik in njegova razlaga sta jasna.«

Če bo vlada vztrajala pri aktivaciji 37.a člena zakona o obrambi, s katerim bi vojski dodelili začasna pooblastila, ki so predpisana za policiste – slednje je konec prejšnjega tedna napovedal vladni govorec Jelko Kacin – bo torej morala takšen sklep v potrjevanje državnemu zboru predlagati znova. Ali bo to storila in kdaj, za zdaj še ni jasno. Na to vprašanje so nam z vlade kot tudi ministrstva za notranje zadeve posredovali le odgovor Kacina, ki je kljub jasnemu odgovoru državnega zbora vztrajal, da je »o tem razpravljalo in glasovalo le delovno telo. Odločitev o uvrstitvi gradiva na dnevni red seje državnega zbora je v rokah predsednika državnega zbora«.



Tudi na vprašanje, ali bi lahko v novem sklepu o aktivaciji 37.a člena zakona o obrambi privolili v pogoje, ki so jih za podporo zahtevali pri LMŠ in SAB, na vladi in notranjem ministrstvu, ki ga vodi Aleš Hojs, včeraj niso odgovarjali. Namigov o morebitnem vnovičnem poskusu nimajo niti opozicijske stranke, ki so pri zahtevani dvotretjinski večini ključne za aktivacijo člena. V SAB, kjer bi si želeli v naloge z izjemnimi pooblastili vključiti zgolj tiste pripadnike stalne ali rezervne sestave Slovenske vojske, ki so vanjo vključeni najmanj eno leto, pravijo, da je njihova morebitna podpora novemu sklepu odvisna od novega predloga vlade. Ko ga bodo videli, se bodo odločili o svoji podpori. Podobno poudarjajo tudi v LMŠ, a ob tem opozarjajo, da je zaupanja glede na prejšnje ravnanje vladne strani, ki ni bila pripravljena prisluhniti njihovim predlogom, vse manj. Sami so sicer zagovarjali omejitev pooblastil na dvokilometrski pas, a bi, kot pravijo, sprejeli tudi predlaganih pet kilometrov, če bi dobili prepričljive argumente. Ne sprejmejo pa, na primer, trimesečnega izvajanja izjemnih pooblastil Slovenske vojske pri širšem varovanju meje, saj je po njihovem mnenju državni zbor popolnoma operativen in lahko ukrep, če se izkaže potreba, tudi podaljša. Zahtevajo tudi tedensko seznanjanje parlamenta o izvajanju pooblastil vojske, in ne dvotedensko, kot je to predlagala vlada. Da bi podporo vnovičnemu predlogu prispevali v SD ali Levici, se za zdaj zdi malo verjetno.

Vojska sicer pri varovanju južne meje podpira policijo že od leta 2015. Poleg patruljiranja in opazovanja so njene naloge še: postavitev, vzdrževanje, označevanje, odstranjevanje in deponiranje začasnih tehničnih ovir (ograje); podpora policiji pri njihovem varovanju, zagotavljanje zvez, inženirsko urejanje cestišč ob državni meji ter logistična podpora policiji in drugim pristojnim državnim organom. Kot pojasnjujejo na ministrstvu za obrambo, Slovenska vojska za podporo policiji pri preprečevanju nezakonitih migracij dnevno zagotavlja zmogljivost v velikosti dveh pehotnih čet, kar je do 180 pripadnikov Slovenske vojske v dveh izmenah. Koliko pripadnikov Slovenske vojske bi bilo predvidoma aktiviranih za pomoč policiji na meji ob morebitni aktivaciji 37.a člena zakona o obrambi, pa je varovani operativni podatek, ki ni javen.

Je pa eden od ključnih ciljev dodelitve dodatnih pooblastil Slovenski vojski razbremenitev in sprostitev kadrovskih zmogljivosti policije, ki je zdaj angažirana pri varovanju in nadzoru meje. Policija je preobremenjena in se mora še bolj osredotočiti na izvajanje zaščitnih ukrepov in druge naloge v okviru obvladovanja razmer v boju proti bolezni covid-19.