Sašo Dolenc je za rubriko Znanost zapisal, da so virusi zelo nenavadni mikroorganizmi, saj so iznašli način, kako parazitski način življenja poenostaviti do skrajnosti. S seboj večinoma ne prenašajo niti orodij, ki jih nujno potrebujejo za svoje razmnoževanje, ampak hranijo le podatke, s katerimi si naprave za razmnoževanje po potrebi lahko kar natisnejo.
V Sobotni prilogi je Renata Salecl pisala o tem, kako se ob vprašanju, kaj se dogaja z družbo, ko se sooča z novo boleznijo, te dni krešejo mnenja med filozofi in sociologi. Kaj se bomo od novega koronavirusa naučili? Se bodo zgodile spremembe v organizaciji družbe? Bomo podprli idejo javnega zdravstva? Bomo manj idealizirali individualistično družbo? Bo ob tej in prihodnjih katastrofah možno vzpostaviti solidarnost med ljudmi? Bo možno preprečiti, da avtoritarne politične sile izkoristijo sedanjo krizo za še večji nadzor nad prebivalstvom? Ob teh težkih vprašanjih avtorico navdaja trohica optimizma.
V teh časih, ko nas pristojni pozivajo, naj ostanemo doma, in je zelo pomembno, da to tudi upoštevamo, se pojavlja vprašanje, kako bo to vplivalo na ljudi. Na preizkušnji so tako odnosi med starši in otroki kot med zakonci, starejši pa bodo zaradi skrbi za svoje zdravje še bolj osamljeni. Kako se torej spoprijeti z novo družbeno realnostjo? Novinarki Saši Bojc je na vprašanja odgovarjal specialist klinične psihologije in psihoterapevt dr. Gregor Žvelc.
Novinar Boris Šuligoj se je o koronavirusu pogovarjal z dr. Alojzom Ihanom. Ta pravi, da se v enem tednu od okužbe s sars-cov-2 najhujše še ne zgodi. Počakati moramo še vsaj tri tedne. Ihan verjame, da lahko dobro organizirana medicina v izrednih razmerah veliko naredi.
Vse aktualne informacije o koronavirusu smo sicer danes zbirali na enem mestu, zato vsem, ki vas zanima, kaj vse se je zgodilo, priporočamo tudi branje prispevka, v katerem smo spremljali dogajanje.
Prispevke uvrščamo tudi v posebno rubriko Koronavirus.