Pooblaščenka podprla nadzorovanje javnih uslužbencev

Nataša Pirc Musar meni, da je nadzor nad javnimi uslužbenci, ki uveljavljajo bolniški dopust, tako primeren kot tudi potreben za izpolnjevanje določil pogodbe o zaposlitvi.

Objavljeno
21. februar 2007 16.23
Pooblaščenka za dostop do informacij javnega pomena Nataše Pirc Musar
Ljubljana - Informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar je 15. februarja izdala neobvezujoče mnenje, v katerem odgovarja na vprašanje Sindikata državnih in družbenih organov, ali lahko delodajalec v javnem sektorju najame detektiva za nadzorovanje javnega uslužbenca, ko ta uveljavlja bolniški dopust. Pooblaščenka je v mnenju zapisala, da je nadzor nad javnimi uslužbenci tako primeren kot tudi potreben za izpolnjevanje določil pogodbe o zaposlitvi.

Sindikat namreč zanima, ali lahko delodajalec z namenom nadzorovanja uredbe o povračilu stroškov prevoza na delo in z dela javnim uslužbencem in funkcionarjem v državnih organih detektivu posreduje "ime, priimek in mogoče še številko avtomobilske registracije."

Zakon o varovanju osebnih podatkov (ZVOP) določa, da se lahko osebni podatki obdelujejo le če to določa zakon ali če v obdelavo podatkov osebno privoli posameznik. Ne glede na navedeno, pa se lahko v javnem sektorju obdelujejo osebni podatki posameznikov, "če je obdelava osebnih podatkov potrebna in primerna za izvedbo pogajanj za sklenitev pogodbe ali za izpolnjevanje pogodbe," je zapisala Pirc Musarjeva.

Za izvajanje zgoraj omenjene uredbe je potrebno nadzorovati kam in kdaj se je delavec vozil. Pooblaščenka tako ocenjuje "da ima delodajalec za to zadostno pravno podlago, saj je opisani nadzor delavca potreben v zvezi z izpolnjevanjem pogodbe o zaposlitvi delavca, pa tudi zaradi izvrševanja zakonitih obveznosti javnega sektorja," je pojasnila informacijska pooblaščenka.

V nadaljevanju mnenja je Pirc Musarjeva še zapisala, da v kolikor je takšen nadzor delavca skladen z načelom sorazmernosti, potem je nadzor v skladu z ZVOP primeren, kot tudi potreben za izpolnjevanje pogodbe, saj se lahko kršitev pogodbe ali druge obveznosti iz delovnega razmerja šteje kot razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, je še zapisala informacijska pooblaščenka.