Tiskane izdaje
Ljubljana - Ustvarjanje oblikovalcev in arhitektov po eni strani omejuje manjša kupna moč potrošnikov, na drugi pa zahteve po čim cenejših izdelkih. Med tema realnostima je težko najti tržno nišo. Zaradi pomanjkanja delovnih priložnosti so člani oblikovalskega kolektiva Zavod Rompom v partnerstvu z Muzejem za arhitekturo in oblikovanje lani prvič organizirali prodajno razstavo, na kateri so predstavili izdelke slovenske kreativnosti. Danes zvečer bo razstava, katere namen je iskanje poslovnih priložnosti, vrata v precej večjem obsegu od lanskega odprla drugič.
Upravna enota Ljubljana v stavbi nekdanje tobačne tovarne bo že zaključila uradne ure, ko se bodo v nadstropju nad njo šele začele. Od danes do 23. decembra se bo namreč prostor nad njo spremenil v prodajno razstavo izdelkov slovenskih ustvarjalcev z množico spremljevalnih dogodkov in sodobno pisarno, namenjeno sodelovanju.
Letošnji Pop-up dom je zastavljen bolj širokopotezno. Oblikovalci so se iz stanovanja v Ljubljani preselili na 800 kvadratnih metrov velik prostor, ki bo poleg trgovine slab mesec skupinski delovni prostor (coworking prostor) na voljo vsem samostojno delujočim posameznikom med osmo uro zjutraj in osmo zvečer.
Po zaključku projekta pa namerava iniciativa Slovenia Coworking v njem razviti center kreativnih industrij za hitro rastočo coworking skupnost. Od lanskih 40 sodelujočih ustvarjalcev se je letos njihovo število povzpelo na 60, število izdelkov, ki jih bo mogoče tudi kupiti, pa na preko sto. Več je tudi vsebinskih partnerjev dogodka, pove koordinator projekta Pop-up dom Marko Orel.
Glavno merilo: inovativnost
Kuratorke Nuša Jelenec, Mina Arko in Maša Ogrin so sodelujoče izbrale med 300 prispelimi prijavami, in sicer so za glavno merilo upoštevali inovativnost njihovega izdelka, prototipa ali zasnove. »Smisel letošnjega projekta ni bil prikazati vseh izdelkov, ampak le najboljše, saj želimo tudi tuji javnosti pokazati, kaj Slovenci lahko naredimo in ponudimo. Treba se je pozicionirati na tujih trgih, mislim, da bo letos nekaterim oblikovalcem to tudi uspelo. Preboj bo nakazan, ne pa še dosežen,« je zmerno optimističen Orel.
Z bolj otipljivo podporo tej skupini posameznikov se namreč prebuja tudi država. Projekt je finančno podprlo ministrstvo za kulturo, Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije (v okviru Regionalnega centra kreativne ekonomije), ki spodbuja povezavo med oblikovanjem in industrijo, pa bo izbrala enega ali več izdelkov na razstavi in financirala njegov nadaljnji razvoj. Po Pop-up domu se bo sprehodil tudi belgijski kritik in kustos Jan Boelen, ki bo izbral izstopajoče izdelke.
Orel ocenjuje, da so bili na lanskem Pop-up domu uspešni zlasti sodelujoči z manjšimi izdelki, večji – tudi zato, ker so bili prototipi – niso šli v promet. »Manjkal je segment trženja. Letos bo celoten proces bolj sistematiziran. Tržniki se bodo aktivno ukvarjali s prodajo, vendar ne klasično, temveč s prodajanjem celotne zgodbe za izdelkom.
Od ideje do izdelka
V okviru projekta bo vzpostavljen laboratorij s tremi samostojnimi enotami, v katerih bodo posamezniku ali ekipi pomagali pri zasnovi, razvoju in realizaciji izdelkov in storitev. »Posameznik lahko pride z idejo za produkt, ki jo razvije na računalniku. Stopi do Fablaba, kjer bo izdelek natisnil na trirazsežnostnem tiskalniku, nato v Creative lab, kjer mu bodo eni najboljših slovenskih vizualnih oblikovalcev pomagali pri izdelavi celostne zunanje podobe, in na koncu v Crowdfunding lab, kjer bo dobil pomoč in svetovanje, kako začeti poslovni proces in najti investitorje, bodisi angelski kapital ali kapital iz množičnega financiranja,« razlaga Orel.
Le približno tretjina letošnjih sodelujočih je že sodelovalo na lanskoletnem Pop-up domu, ostali se letos predstavljajo prvič. Pri večjih kosih gre za prototipe, manjši so končni izdelki, namenjeni prodaji, kot na primer keramične posodice Katarine Müller, Anje Radović in Katje Špiler iz Studia Oblique, navaja Orel.
Med novostmi izpostavi prototip trirazsežnostnega tiskalnika, ki mu po hitrosti tiskanja v tem trenutku v svetu ni para, ter cenovno dostopno in po sistemu švedske Ikee sestavljivo električno vozilo, ki ga je razvil David Žohar.
Največji uspešnici lanskoletnega Pop-up doma sta bili knjižica kulinaričnega pisca Klemna Koširja in ilustratorke Mete Wraber Namazi za mizo in zložljivi blatnik za kolo industrijskega oblikovalca Jurija Lozića.
Majhne uspešnice, veliki upi
Meta Wraber se je lanskemu Pop-up domu pridružila preko poznanstva z ekipo Slovenia Coworking. Knjiga Namazi za mizo je tedaj ravno izšla v samozaložbi in ni imela stalnega prodajnega mesta, zato ji je predstavitev na Pop-up domu dala potrebni zagon.
Nedvomno sta k uspešnosti prodaje prispevali tudi dostopna cena, prepoznavnost avtorjev v določenih krogih – oba pišeta bloga, Košir objavlja članke – ter močna medijska odmevnost projekta, razmišlja Wraberjeva. S piscem sta prodala vseh 800 izvodov knjige, zdaj gre v ponatis.
»Radovedna sem, kako se bo prodajala letos,« pravi Wraberjeva, ki se bo na prodajni razstavi predstavila še s koledarjem s kulinaričnimi ilustracijami. Kot članica ekipe Trapez pa bo v Pop-up domu pripravila dva kulinarična dogodka.
Lanska uspešnica
Jurij Lozić, eden od pobudnikov Pop-up doma, je na prvi prodajni razstavi sodeloval z omaro Twist in zložljivim blatnikom za kolesa s fiksnim prenosom. Slednji je bil tedaj še prototip, letos pa je z njegovo predstavitivjo na spletni platformi Kickstarter za proizvodnjo zbral preko 44.000 dolarjev.
Doslej je prodal okoli 3.000 blatnikov. Prodaja jih pod blagovno znamko Musguard, uspešnica so zlasti med poganjalci pedal t. i. muslaufov.
Arhitekt Denis Bolić bo na Pop-up domu predstavil prototip trirazsežnostnega tiskalnika, ki po hitrosti takšnih tiskalnikov iz razreda delta robotov nima konkurence. Tiska s hitrostjo 200 milimetrov na sekundo oziroma 12 metrov na minuto, tako rekoč kakršen koli izdelek iz različnih tipov plastike, pove Bolić. Idejo zanj je dobil konec lanskega leta, izdelovati pa ga je začel aprila letos.
Doslej je izdelal tri prototipe, enega že uporabljajo v podjetju Plastika Skaza. V izdelavo strojev, na katerih je naredil tiskalnik, in izdelavo samega tiskalnika, je vložil »na tisoče evrov«. S trženjem se še ni imel časa ukvarjati, vendar po tiskalniku povprašujejo z vseh koncev. Aktualen je zlasti za podjetja, ki potrebujejo hitro izdelavo prototipov.
