Ljubljana - Geodetska uprava RS (GURS) je predstavila, kako poteka popis nepremičnin, ki se je začel 1. decembra. Po njihovih besedah na bi presegli presegli načrte geodetske uprave, saj so do 11. decembra popisovalci v popis vključili 90.064 stavb in njihovih delov, kar je 5,38 odstotka vseh stavb in delov stavb, vključenih v popis nepremičnin. Od 1. do 18. decembra pa so popisali 26.857 stavb in delov stavb.
Generalni direktor Gursa Aleš Seliškar pa se v zvezi z v ponedeljek vloženo zahtevo za presojo ustavnosti dela zakona o evidentiranju nepremičnin ne strinja, da namen zbiranja podatkov ni jasno opredeljen, kljub temu pa je po njegovem prav, da o tem in drugih očitkih informacijske pooblaščenke odloči ustavno sodišče.
Informacijska pooblaščenka je v ponedeljek na ustavno sodišče vložila zahtevo za presojo ustavnosti nekaterih členov zakona o evidentiranju nepremičnin, in sicer z očitkom, da v zakonu ni opredeljen namen zbiranja podatkov, zanima pa jo tudi, ali se lahko podatki v takšni meri med seboj združujejo in ali so lahko potem javni. "Najbrž je prav, da o tem presodi ustavno sodišče," pravi Seliškar.
Seliškar: Večnamenskost kot taka ni protiustavna
Direktor geodetske uprave se ne strinja, da nameni niso jasno opredeljeni. Zakonsko opredeljen namen je množično vrednotenje nepremičnin, po katerem bodo dobili posplošeno tržno vrednost, ki bo služila tudi davčnim namenom. Večnamenskost kot taka pa ni protiustavna, pravi Seliškar.
"To bi pomenilo, da praktično z nobenim naknadnim zakonom ne bi mogli kakšne evidence uporabiti naknadno. Zemljiški kataster služi za evidentiranje lastnine v zemljiško knjigo. Nikjer v zakonu o evidentiranju nepremičnin ni opredeljen namen zemljiškega katastra, ampak ker gre za tradicionalno evidenco, se to pač ve," pravi in dodaja, da so na enak način skušali uvesti novo evidenco - register nepremičnin -, v zakonu o množičnem vrednotenju nepremičnin pa so opredelili, kakšen bo njen namen. "Če bi še naprej to razvijali, bi prišli do tega, da je vprašanje, ali lahko sploh delamo državne karte, ker ni nikjer opredeljeno, kakšen je njihov namen," pravi Seliškar.
Pri očitku o preveč podrobnem zbiranju podatkov oz. da bodo šli s povezovanjem evidenc predaleč, gre po Seliškarjevih besedah za vprašanje, za kakšno politiko se bo država odločila. V svetu poznajo modele, kjer vse podatke razkrijejo in so na razpolago vsem, in sisteme, kjer so podatki zelo zaprti, je dejal in dodal: "Mislim, da je najbolje počakati in prepustiti odločitev ustavnemu sodišču, saj bomo tako videli, kam se bo uvrstila naša država."
Ustavna presoja ne bo vplivala na izvedbo popisa
Informacijska pooblaščenka ni zahtevala ustavitve popisa, tako da ustavna presoja ne bo vplivala na njegovo izvedbo. Na geodetski upravi ugotavljajo, da v večini primerov popis poteka dobro, s sodelovanjem lastnikov. V nekaterih primerih je prišlo do zavrnitve popisa, tako da bodo morali ti lastniki v 15 dneh od prejema obvestila popis opraviti sami.
Sicer je največ težav s tem, da udeleženci popisa niso vnaprej pripravili podatkov, pa tudi, da veliko tistih, ki se odločijo za samopopis, nato želijo popis opraviti po telefonu. Spletna stran v času trajanja popisa beleži več kot 150.000 obiskov, na vprašanja so odgovarjali skoraj 13.000 klicateljem, po elektronski pošti pa so prejeli dobrih 1700 sporočil.
Lahko zgodi, da je nekaj popisov neustrezno izvedenih
Vodja oddelka za kataster stavb pri geodetski upravi Ema Pogorelčnik je poudarila, da se pri tako obsežnem projektu lahko zgodi, da je nekaj popisov neustrezno izvedenih. Udeleženci popisa lahko svoje pripombe posredujejo po telefonu ali elektronski pošti, nato pa jih bodo obravnavali individualno. Doslej so odpovedali pogodbo sedmim popisovalcem, od tega dvema zaradi slabo opravljenega dela, ostali pa so ugotovili, da takšno delo ni za njih.
Očitke v nekaterih medijih, da vsi popisni obrazci niso bili javno objavljeni, je Pogorelčnikova zavrnila; po njenih besedah sta šesti in sedmi obrazec (t.i. sumarnika, namenjena med drugim pregledu popisovalcev o popisanih stavbah, označitvi, drugačnem stanju glede na že znane podatke) objavljena na strani za popisovalce in dostopna vsem. Pogorelčnikova je ponovila, da popisovalci niso v vlogi inšpektorjev, ampak vnašajo podatke, ki jih dajo lastniki, ti pa s podpisom tudi odgovarjajo za točnost podatkov.
Popis do 30. aprila 2007
Popisovalci lahko udeležence popisa obiščejo katerikoli dan do 30. aprila prihodnje leto, razen ob praznikih. Če udeleženca popisa ob prvem obisku ne bo doma, bo popisovalec pustil obvestilo o obisku, kamor bo napisal datum in uro naslednjega obiska ter svojo telefonsko številko. Če naslednji termin udeležencu ne ustreza, lahko pokliče popisovalca in se z njim dogovori za nov termin obiska.
Popis lahko naredite sami
Nepremičnino lahko lastniki popišejo tudi sami. Obrazec, na katerem bodo že natisnjeni podatki, ki v javnih evidencah o določeni nepremičnini že obstajajo, lahko dobijo na pristojni geodetski upravi ali pri popisovalcu. Te podatke bodo nato lastniki preverili, jih v primeru, da gre za napačne podatke, popravili ter izpolnjene obrazce v 15 dneh od prevzema poslali na geodetsko upravo.