Poplave 2012: Avstrijci tožijo, Slovenija (še) nič

Od Verbunda za zdaj odškodnino terjajo le posamezniki, podjetja in občina Labot, Slovenija in Dravske elektrarne še ne. 

Objavljeno
15. julij 2014 22.54
Posodobljeno
16. julij 2014 09.00
Slovenija, Markovci pri Ptuju, 6.11.2012 - podivjana Drava na jezu v Markovcih foto:Tadej Regent/Delo
Mateja Celin, U. Č.
Mateja Celin, U. Č.

Celovec, Ljubljana – Avstrijska občina Labot je proti upravljavcu hidroelektrarn Verbundu vložila civilno tožbo, številni slovenski in avstrijski oškodovanci ter podjetja pa s skupinskimi zahtevki terjajo odškodnino za škodo v poplavah novembra 2012. Slovenija glede povračila škode ni storila še nič, na ministrstvu za okolje pa trdijo, da so vsi postopki zaupni.

Po poplavah, ki so prizadele področja ob Dravi v Avstriji, Sloveniji in Hrvaški, se je začel prvi sodni postopek proti družbi Verbund, ki upravlja avstrijske hidroelektrarne. Občina Labot, ki je imela zaradi poplav od sedem do osem milijonov evrov škode, s civilno tožbo od Verbunda zahteva 700.000 evrov odškodnine.

Čeprav je bila prva obravnava že razpisana, so jo preložili, saj sodišče ugotavlja pristojnosti v zvezi s tem primerom. Tudi če Labot civilno tožbo dobi, to še ne pomeni, da bo proti Verbundu ugotovljena tudi kazenska odgovornost, bi se pa s tem pritisk na upravljavca elektrarn zelo povečal. Na odškodninsko tožbo se namreč pripravljajo tudi avstrijske zavarovalnice, v skupinskih tožbah pa se je pod zastopstvi različnih odvetnikov združilo že več sto posameznikov, večinoma Slovencev.

V Avstriji predkazenski postopek

Skupina približno 130 oškodovancev je pod pokroviteljstvom celovškega odvetnika Franza Serajnika kazensko ovadila Verbund zaradi ogrožanja javne varnosti. Zadeva je še v predkazenskem postopku na celovškem tožilstvu, ki je imenovalo izvedenca, da bo proučil Verbundove postopke ter vlogo pri poplavah, na podlagi izsledkov pa se bo tožilstvo nato odločilo za kazenski postopek ali pa bo zadevo ovrglo. Serajnik pojasnjuje, da bo postopek še dolgotrajen. Pričakuje, da bo sodišče tudi v omenjeni civilni pravdi Labota proti Verbundu imenovalo izvedenca ali pa celo počakalo na rezultate celovške kazenske preiskave.

Verbund še ni priznal krivde, a so Serajniku zatrdili, da zadevo, kar zadeva Slovenijo, še preiskujejo, in bodo preiskavo do konca poletja tudi končali. »Vidim, da hoče Verbund pridobiti čas. Na pogovorih so nam zagotovili, da se nameravajo zadeve resno lotiti, a to so za zdaj samo besede. Merodajna so dejstva, ki pa jih še ni.« Nasprotno pa kranjska odvetnica Magda Vraničar meni, da so zadosten dokaz za Verbundovo odgovornost že izsledki hidrološke analize slovensko-avstrijske skupine za Dravo, ki avstrijskemu upravljavcu pripisuje delno krivdo za povečan pretok Drave. Prepričana je v poravnavo, kljub temu možnosti tožbe ne izključuje. Z Verbundom se namerava na Dunaju sestati v kratkem.

Serajniku se zdi ravnanje Slovenije nerazumljivo

V nasprotju z Avstrijo pa slovenske občine še oklevajo, predvsem zaradi pravdnih stroškov, prav tako podjetja in še najbolj država, ki je glede vprašanj o izterjavi odškodnine od Verbunda zelo skrivnostna. Na vprašanje, ali sploh nameravajo zahtevati odškodnino za škodo na vodotokih in državni infrastrukturi in ali so že kaj ukrenili v zvezi s tem, z ministrstva za kmetijstvo in okolje odgovarjajo: »Slovenija primer posledic poplavnega dogodka v porečju Drave novembra 2012 rešuje v okviru medresorske delovne skupine Vlade RS. Postopki in vsebine, ki so vodeni, so do odločitve vlade pod oznako interno, zato podrobnosti v zvezi s tem ne moremo posredovati.«

Bolj zgovorni so v Dravskih elektrarnah (DEM): direktor Viljem Pozeb pravi, da bo omenjena komisija za Dravo najverjetneje še do konca leta ugotavljala vse vzroke za poplave in njihove posledice, nato pa bodo v DEM skupaj z ministrstvom opredelili nadaljnje aktivnosti. »Do zdaj nismo začeli nobenih postopkov proti avstrijskemu Verbundu,« je potrdil Pozeb.

»Pomagalo bi, če bi slovenska država kaj ukrepala, tako na politični ravni kot na kateri drugi, in svojim državljanom omogočila pravdanje. Za zdaj pa ne vidim nobene aktivnosti,« je nad (ne)ukrepanjem države razočaran odvetnik Serajnik. »Mislim, da je dolžnost države, da se tudi sama malo potrudi za svoje državljane in navsezadnje tudi zase, saj ima sama največ škode. Ponujal sem tudi že pomoč pri tem, a se za zdaj nič ne dogaja. To se mi zdi nerazumljivo.« Zadeva bo namreč novembra prihodnje leto že zastarala.