Tiskane izdaje
Kostanjevica na Krki – »Tako ne gre več, nekaj bo treba storiti,« je po drugih katastrofalnih poplavah v štirih letih dejal poveljnik civilne zaščite v Kostanjevici na Krki Robert Zagorc: »Dejstvo je, da se s strugami in rečnimi bregovi zadnjih dvajset ali trideset let ni ukvarjal nihče.«
Večji dela edinega naseljenega slovenskega otoka s 60 hišami je bil včeraj čez dan še vedno pod vodo. Približno 50 vojakov in 30 gasilcev ter članov civilne zaščite je začelo čistiti višje ležeče dele kraja, a večina dela bo opravljena danes. Ob 15. uri popoldne je bil namreč pretok Krke v bližnjem Podbočju 377 kubičnih metrov na sekundo, kostanjeviški otok pa začne poplavljati pri 350.
Omenjeni mejni pretok je Krka letos dosegla že februarja, tako visoka kot v nedeljo (449 kubičnih metrov na sekundo) in leta 2010 (468) je bila zadnjič leta 1933. Domačini menijo, da so poleg spremembe vremena vzrok za vse pogostejše poplave tudi betoniranje nekoč razlivnih površin, nekontrolirani nanosi, zaraščenost struge in zajezitev Krke po gradnji obvoznice, ki so jo namesto na stebrih postavili na nasipu.
Po katastrofi leta 2010 je bila v Kostanjevici na strokovni konferenci na temo protipoplavne zaščite omenjena možna rešitev: na betonske temelje bi ob napovedi obilnih padavin okoli središča kraja lahko namestili montažne zidove.
»Že zgolj z denarjem, ki je namenjen za odpravljanje posledic zadnjih dveh poplav, bi verjetno pokrili investicijo za to zaščito,« pravi strokovnjak za vode Rok Fazarinc. Ob poplavah leta 2010 je bilo v kostanjeviški občini 2,5 milijona evrov škode, letos pa tudi zaradi številnih plazov v zalednih hribih od tri do štiri milijone evrov.
»A v treh letih ni bilo storjeno nič,« je razočaran Fazarinc, ki meni, da bi država morala izvesti hidravlični model in z njim proučiti vse možne rešitve: »Država ravna, kot da tega problema sploh ni. V Celju se nekaj premika, drugje po državi se rešitve vsaj nakazujejo. Odnos države do Kostanjevice na Krki pa je mizeren, kot da bi bili v Afriki, ne pa v srednji Evropi.«
V šentjernejski občini, kjer so včeraj ustanovili osemčlansko komisijo za popis škode na komunalni in cestni infrastrukturi ter pri občanih, pa z grozo ugotavljajo, da bo škoda presegla milijon evrov.
Poplav je vse več, a krivo ni le vreme
»Glavni razlog za pogostejše težave so gotovo obilnejše padavine. Saj ne poplavlja zgolj Krka,« pravi Miloš Haralović: »A to, da je povsod asfalt in beton, voda pa se zato ne more nikjer razliti in zdivja v strugo, gotovo ne pomaga.«
»Krko lahko poleti pri severnem mostu prečkam v mini krilu. Včasih sem med košnjo struge cela padla v vodo. Dno je zaradi nanosa proda precej višje,« se različnih izkušenj po 49 letih življenja ob reki spominja Sonja Stanič.
Nekateri krajani za to krivijo gradnjo obvoznice, ki ni postavljena na stebrih in zato zajezi Krko. Spet drugi menijo, da se je poslabšala pretočnost Krke na kraku med Podbočjem in Cerkljami ob Krki. Župan Mojmir Pustoslemšek je celo vdan v usodo in verjame delu stroke, ki pravi, da zaradi ravninske lege Kostanjevici na Krki ni mogoče pomagati. A vsi se strinjajo, da se država s Krko že desetletja ne ukvarja dovolj.
Od države le drobiž za sanacijo
Strokovnjak za vode Rok Fazarinc je montažne protipoplavne zidove kot edino možno rešitev za Kostanjevico na Krki omenjal že leta 2011: »S podobnimi zidovi, ki tu ne bi povečali ogroženosti višje ležečega Šentjerneja, so lani uspešno varovali mesta v Nemčiji, Avstriji in na Češkem. Ob zidovih bi bilo treba zagotoviti tudi črpališča, saj se znotraj varovanega območja zbira deževnica in voda, ki tja pronica po drugih kanalih. A te vode bi bilo količinsko nekaj stokrat manj in bi jo lahko nadzorovali. Država bi morala pripraviti hidravlični model in preveriti vse mogoče rešitve, morebitne negativne posledice. Izdelava projektne dokumentacije bi pri nas trajala vsaj leto in pol. Toda kolikor vem, država v zvezi s tem ni storila nič.«
Za ugotavljanje škode v občini in njeno plačilo bo vlada pač morala najti tako čas kot denar. Že leta 2010 je bilo za škodo na stvareh, kamor sodijo tudi zasebne hiše, v občini priznano za dober milijon evrov škode. Za odpravo škode na stvareh, za katere je pristojno ministrstvo pristojno za okolje, je bilo namenjeno 120.000 evrov.
»Za sanacijo poplav leta 2010 sem od države dobil 6000 evrov, 15.000 evrov sem moral prispevati sam. Večino del smo naredili sami, sicer bi bil strošek še precej višji. Zamenjati je bilo treba vse pohištvo. Vojaki so prišli v hišo s sekirami in v desetih minutah izpraznili celotno nadstropje,« pravi Haralović: »Vlaga v stavbi je od 80- do 90-odstotna, za sušenje salam. Pozimi, ko kurimo, je bolje. Tri mesece po poplavah leta 2010 sem imel na voljo tri električne sušilce. So pomagali, vlaga se je znižala na 30 odstotkov, a stroškov za elektriko je bilo za 700 evrov.«
Da niso dobili niti evra državne pomoči za obnovo v poplavi leta 2010 poškodovane 800 let stare cerkve, je že v nedeljo opozoril kostanjeviški župnik. A po drugi strani država zahteva, da ljudje pri obnovi upoštevajo spomeniške smernice, ki investicije močno podražijo.
»Sosed je temelje dvignil za deset centimetrov in dobil kazen. Toda zato ga letos ni poplavilo,« je do neživljenjskih birokratov kritičen Haralović.
V Šentjerneju milijon evrov škode
V šentjernejski občini z grozo ugotavljajo, da bo škoda presegla milijon evrov. Uničene so številne občinske ceste, zelo so poškodovani mostovi v Gorenjem Vrhpolju, Orehovici in Dolenji Brezovici, za povrhu pa se je dosedanjim 17 plazovom pridružilo še pet novih, ki ogrožajo stanovanjske hiše in ceste. Na teren za ocenjevanje škode se bo danes odpravila tudi regijska komisija republiške uprave za zaščito in reševanje.
Župan Franc Hudoklin je povedal, da se bo gasilcem in civilni zaščiti pri odpravi posledic katastrofalnih poplav danes pridružilo še 20 vojakov Slovenske vojske z delovnimi stroji vred. Vojaki bodo čistili stanovanjska dvorišča, lokalne ceste in naplavine. Komisija bo popisala vse vodotoke in ceste, njeno delo pa naj bi bilo končano predvidoma do četrtka. Za poplavljence ima občina na voljo deset strojev za sesanje vlage v stanovanjskih objektih, ki jim jih bodo dostavili takoj, ko bo voda odtekla. Po vaseh pa bodo predvidoma že danes postavili tudi smetarske zabojnike, kamor bodo občani lahko odlagali kosovne odpadke oziroma vse tisto, kar je bilo v vodni ujmi uničenega. Danes bo občinsko vodstvo zaprosilo vse slovenske občine, ki niso utrpele poplav, da jim finančno pomagajo. Hudoklin je povedal, da je šest potokov, ki v dolino pritečejo z Gorjancev, povzročilo zelo veliko škode na občinski cestni in komunalni infrastrukturi ter na premoženju njihovih občanov predvsem zato, ker njihove struge niso bile očiščene. »Za vodotoke mora skrbeti oziroma jih vzdrževati Agencija Republike Slovenije za okolje (Arso), česar pa niso storili, ker menda nimajo denarja. Zdaj pa je pravi trenutek, da ga poiščejo,« je poudaril Hudoklin.
Hudoklin je tudi opozoril, da ima občina na razpolago le 100.000 evrov proračunske rezerve, zato bodo morali novi občinski svetniki takoj po lokalnih volitvah sprejeti spremembo občinskega proračuna in denar nameniti za odpravo posledic naravne ujme.
Mura upada, a težav še ni konec
Včerajšnje upadanje pretoka reke Mure vsem prebivalcem ob njej še zdaleč ni prineslo olajšanja. Marsikje jim še vedno ni uspelo izčrpati vse vode iz kleti in stanovanjskih hiš, zaledne vode še vedno poplavljajo polja, tam, kjer so protipoplavni nasipi najnižji in najslabši ter se je reka razlila v okolico, pa voda zastaja.
Zadnji primer je najbolj očiten v Spodnjem Krapju v občini Ljutomer, kjer je v jezeru vode, ki se je ob najvišjem vodostaju Mure razlila čez slabe nasipe med Veržejem in Krapjem, ujetih približno petnajst ali dvajset hiš z njihovimi prebivalci vred. Ti lahko gredo od doma le tako, da zabredejo v globoko vodo ali se odpeljejo s traktorjem ali čolnom. Invalida Borisa Hriberška so gasilci in sokrajani včeraj na suho kar prinesli.
Dobra novica, da se je višina Mure pri Petanjcih včeraj znižala za približno meter, prebivalcem te vasi torej ne pomeni veliko, saj je pri njih voda zaradi dviganja podtalnice še kar naraščala, kljub upadanju Mure pa ni odtekla za nasipe.
Gasilci in pripadniki civilne zaščite so zato z veliko muljno črpalko, ki so jo pripeljali iz Maribora in v minuti prečrpa 17.000 litrov vode in mulja, poskušali vodo odstraniti. Take razmere so tudi v spodnjem toku reke Mure oziroma na ravnici proti Lendavi.
Podobne težave imajo v lendavski občini. Najhuje je v Starem Mostju, kjer so del prebivalcev morali evakuirati, v Beltincih pa so pripadniki Slovenske vojske pomagali pri evakuaciji Romov iz tamkajšnjega naselja, ki ga je prav tako ogrozila voda. Najbolj ogrožene prebivalce romskega naselja bodo začasno namestili v vojaškem šotoru.
Velika nevarnost tudi stari in novi plazovi
A voda okrog in v domovih ni edina skrb Pomurcev in županov pomursih občin: veliko občin ima poleg nižjih predelov, ki jih v teh dneh zalivajo vode od vsepovsod, tudi gričevnate predele, kjer so se zaradi razmočene zemlje premaknili stari plazovi in se začeli pojavljati novi. V občini Ljutomer so imeli do zdaj evidentiranih sedemdeset plazov, po tem zadnjem deževju pa se je v le dveh dneh po besedah poveljnika civilne zaščite v občini Branka Novaka pojavilo najmanj deset novih.
Med novimi plazovi je tudi plaz na Gresovščaku, kjer se je nad hišo mlade petčlanske družine Koder majhna razpoka na cesti v nedeljo ponoči razširila v zevajočo jamo, hiša pa je zaradi premikanja plazu nevarno razpokala. Starši so otroke izselili sredi noči, naslednji dan pa jim je občina dodelila občinsko stanovanje v Ljutomeru.
Po mnenju Novaka pa Kodrovi verjetno ne bodo edini, ki jih bo treba izseliti iz nevarno ogroženih hiš. Toda vsi se z izselitvijo ne strinjajo: Janez Slokan iz Cubra z ženo vztraja v hiši, nad katero se je v zadnjih nekaj letih nabrala velika gmota zemlje, v teh dneh pa se spet premika.
Denar za sanacijo iz sredstev za intervencije
»Občina namenskih sredstev za sanacijo plazov in za odpravo posledic poplav nima, zato lahko pomagamo le z denarjem, ki je namenjen intervencijam ob takih dogodkih. Toda letošnji denar smo že porabili za najnujnejše posege. Vlada bi zato nujno morala pomagati. Vem, da v državnem proračunu ni dovolj namenskega denarja, toda v takih primerih je treba ukrepati hitro - vlada bi se morala sestati in najti ustrezno rešitev,« pravi ljutomerska županja Olga Karba.
