Poplavna neodgovornost: Stroka ponuja rešitve – jih bo vlada sprejela?

Poplave v osmih letih povzročile za milijardo evrov škode, država pa še ni ustanovila niti podjetja za upravljanje voda.

Objavljeno
12. november 2014 21.32
Janoš, Zore, Posavje, Borut Tavčar, gospodarstvo
Janoš, Zore, Posavje, Borut Tavčar, gospodarstvo

Ljubljana – Vlada je za leto 2015 napovedala pripravo splošnega načrta protipoplavne varnosti. Za kaj takega bo premier moral preseči številne izzive: ukrepov za 61 poplavnih območij ni, strokovnjakov je premalo, denar ni zagotovljen, organa za upravljanje voda pa sploh ni. Stroka ima rešitve, a politika je do zdaj ni hotela poslušati.

Ob poplavah v letih 2007, 2010 in 2012 je v Sloveniji po podatkih uprave za zaščito in reševanje nastalo za 730 milijonov evrov škode brez davka. Skupaj z DDV in še neocenjenimi škodami po poplavah septembra, oktobra in novembra letos lahko govorimo o milijardi evrov škode v le osmih letih. Obsežnemu delu nevšečnosti bi se Slovenija izognila, če bi v protipoplavno zaščito 61 območij pomembnega vpliva poplav investirala 600 milijonov evrov.

Toda država dlje od popisa 61 najbolj kritičnih točk, kjer na 47 kvadratnih kilometrih živi slabih 130.000 ljudi, ni prišla. Njeno poznavanje poplavne ogroženosti – za kar je zaslužno ministrstvo za okolje – in eden boljših opozorilnih sistemov pred poplavami v Evropi, agencija za okolje (Arso), je pravzaprav vse, s čimer se lahko pohvali na področju poplavne varnosti.

Arso bi za urejanje vodotokov na leto potreboval 25 milijonov evrov, letos jih je prejel 7,6 milijona evrov. Protipoplavna infrastruktura je prepuščena zobu časa in je v vse slabšem stanju. Investicije na terenu v nove protipoplavne ukrepe lahko preštejemo skoraj na prste ene roke; med večjimi izjemami je ob spodnji Savi urejanje zahodnega dela Celja in dela Drave.

Strokovnjakov za vode dovolj le za Maribor

Ministrstvo za okolje je za Delo izdelavo akcijskega načrta za leto 2015, ki je logično nadaljevanje popisa 61 območij, napovedalo že leta 2012. Miro Cerar v nedeljo, ko je govoril o imenovanju delovne skupine strokovnjakov za reševanje poplavne tematike, torej ni obljubil nič novega.

Hkrati je časovni načrt ministrstva za okolje iz leta 2012 že zastarel, pravi strokovnjak za vode Rok Fazarinc, ki je del vladne krizne ekipe: »Do takrat se kvalitetnega programa varovanja ne da narediti. Za to potrebujemo vsaj dve leti. Ministrstvo bo moralo zbrati ves razpoložljivi kader, ga z razpisi in pogodbami vključiti v projekte, in ves program skrbno nadzorovati.«

Akcijskemu načrtu bodo, če je mogoče sklepati po sedanji praksi, ko v Železnikih po sedmih letih administracije še vedno ni gradbenih strojev, sledila dolga leta pisanja državnih prostorskih načrtov.

Fazarinc se pri vprašanju stroke dotika prvega velika izziva za Cerarjevo vlado. Zaradi razvrednotenja vodarske panoge ima namreč Slovenija zelo malo strokovnjakov za vode: »Zdaj jih je v celotni državi toliko, kot jih je leta 1990 delalo, recimo, v Mariboru ali Celju. Ker se jim ni uspelo zaposliti drugje, imajo upravne službe na občinah, upravnih enotah. Most na poplavnem območju zna ustrezno projektirati morda 20 oseb.«

Stroka: Reorganizirajte vodni sklad

Ko bo Slovenija pospešila pripravo prostorskih načrtov, se bo država po oceni stroke spopadla s finančnim vprašanjem, brez razrešitve katerega gradnje v velikem obsegu ne bo.

»Vodni sklad (v katerem se vsako leto predvsem iz vplačil energetike nabere od 40 do 60 milijonov evrov) bi lahko bil zelo dobra podlaga za vsa dela na protipoplavnih ukrepih,« pravi direktor Arsa Joško Knez, ki meni, da bi sklad moral biti namenjen zgolj za nove protipoplavne ukrepe.

V praksi je ta letos prvič obremenjen z vzdrževalnimi deli Arsa na vodotokih (država je s tem privarčevala pri proračunskih izdatkih), delno pa sofinancira celo namakalne sisteme oziroma tržno dejavnost nekaterih kmetijcev. Polovica prispevkov v sklad je preusmerjena v spodnjo Savo, do česar so vodarji kritični. Neporabljeni milijoni iz sklada so se v preteklosti izgubili tudi v integralnem delu proračuna. Da je država z denarjem zares ravnala neprimerno, priča tudi včerajšnje razkritje revizije računskega sodišča.

Druga velika težava vodnega sklada je, da ni organiziran kot klasičnem sklad. Neporabljena sredstva se tako ne kopičijo za nove projekte, ampak mora biti ves denar po vzoru proračuna porabljen do konca leta. Načrtovanje velikih investicij je dolgoročno močno oteženo, vpliv politike na porabo sredstev pa velik.

Fazarinc omenja možnost, da bo sklad leta 2016 reorganiziran v klasični sklad. Nekateri poznavalci vladi predlagajo, da bi denar (vplačuje ga predvsem energetika) neposredno preusmerila na javno podjetje za upravljanje voda, ki bi lahko najemalo posojila, in s tem, ob stabilnih in visokih vsakoletnih prihodkih sklada, močno pospešilo investicije v protipoplavno zaščito 61 kritičnih območij. Fazarinc kot mogočo rešitev omenja primer organizacije direkcije za ceste.

»Menim, da je neki premik na tem področju, ustanovitev javne agencije ali javnega podjetja, nujen,« politike opozarja Knez. Uradniki na ministrstvu s številnimi omejitvami namreč težko vodijo zahtevne izvedbene projekte: »Določeni projekti so pripravljeni, vidimo v praksi, a izvedbe ni. Biti v tako okorelem sistemu operativen je težko.«

Poplavno najbolj ogroženi deli Slovenije

Po številu hiš in gospodarski škodi sta najbolj ogrožena južna Ljubljana in Celje, pravi Rok Fazarinc: »Glede na življenje in zdravje ljudi je najbolj izpostavljeno območje Sor, Zasavja, zgornje Savinjske doline. Najobsežnejše pa so poplave na kraških poljih.« Ob vsem smo v Sloveniji popolnoma pozabili na urejanje hudourniških območij, kjer material iz plazov, pomešan z vodo kot v Logu pod Mangartom, lahko podira hiše.

Ministrstvo pasivno, škoda se povečuje

»V Sloveniji poplave ogrožajo 3000 kvadratnih kilometrov ozemlja in četrtino prebivalcev, na poplavljenih območjih pa jih je več 10.000. Škoda presega 1,5 milijarde evrov, imeli smo tudi devet smrtnih žrtev,« razloge za revizijo porabe proračunskega in evropskega denarja za poplavno varnost utemeljuje predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel.

Glavna težava je po mnenju računskega sodišča to, da je ministrstvo za okolje sicer naštelo 61 območij s pomembnim vplivom poplav, vendar zanje še vedno nima sprejetih programskih in strokovnih podlag, v katerih bi bilo določeno, s katerimi ukrepi je treba urejati posamezna območja, da bi se z vloženimi sredstvi najbolj zmanjšala tako njihova poplavna ogroženost kot poplavna ogroženost v državi. »Ministrstvo ni zagotovilo, da bodo to projekti, ki bodo povečali poplavno varnost najbolj ogroženih, saj območij ne rešuje glede na stopnjo ogroženosti,« pravi Vesel.

Da se pasivnost ministrstva nadaljuje, dokazuje to, da stopnja pripravljenosti projektov, ki bodo predloženi v sofinanciranje v programskem obdobju 2014–2020, ni precej višja. Poleg tega so pojmi v podzakonskih predpisih neusklajeni, kar omogoča tudi različne razlage in odločitve pri izdaji vodnih soglasij za gradnjo. Kot primer je Vesel navedel poplavno ogroženi fakulteti za kemijo in računalništvo. »Agencija za okolje nam ni znala ustrezno pojasniti, kako je presojala projekt gradnje in na kateri podlagi je izdala vodno soglasje,« dodaja Vesel. Po njegovem mnenju je za razmere najbolj odgovorno ministrstvo za okolje in vsi okoljski ministri, Vesel je pri tem omenil Janeza Podobnika in Karla Erjavca.

Ocenjena škoda na vodni infrastrukturi med letoma 2007 in 2012 je znašala 424 milijonov evrov. Za sanacijska dela, redno vzdrževanje in nove naložbe pa je bilo porabljenih 174 milijonov evrov, vendar največ za sanacijske ukrepe (39 odstotkov) in podporne naložbe pri gradnji hidroelektrarn na spodnji Savi (33 odstotkov), ne za redno vzdrževanje vodotokov in nove naložbe.

To pomeni, da se poplavna varnost slabša. Država namenja denar za protipoplavne ukrepe predvsem iz vodnega sklada. Kar 350.000 evrov na mesec je vodni sklad izgubil zaradi prodaje elektrike Hidroelektrarn na spodnji Savi Holdingu Slovenske elektrarne po transfernih cenah. Poleg tega bo kar 60 odstotkov koncesijskih dajatev namenjenih občinam, ki ta denar lahko porabijo za druge namene. Četrtina prihodkov vodnega sklada gre v državni, nenamenski proračun. Polovica denarja sklada je namenjena za urejanje spodnje Save, kljub temu pa v njem vsako leto ostane neporabljen denar, najmanj 4,4 in največ 31 milijonov evrov.

Iz kohezijskega sklada si je Slovenija priborila 74 milijonov evrov, Vesel noče soditi, ali bi lahko iztržila več. Prvotni projekti so bili zagotovitev poplavne varnosti v porečju Savinje, Ljubljanice, Save, Drave in Dravinje, rekonstrukcija visokovodnih nasipov ob Muri in nadgradnja sistema za spremljanje in analiziranje stanja vodnega okolja v Sloveniji. MOP je od leta 2007 uspel vsebinsko opredeliti le zadnji projekt, Bober. Zato računsko sodišče od MOP in Arsa v 90 dneh pričakuje odzivno poročilo z načrti za uskladitev pojmov v predpisih in zavarovanje razlivnih območij voda. Zahteva tudi terminski in organizacijski načrt priprave ter izvedbe evropskih projektov v obdobju med letoma 2014 in 2020.

Upoštevanje in presenečenje

»Ministrstvo bo zahtevane popravljalne ukrepe izvedlo v določenem roku in pri tem upoštevalo priporočila sodišča. Med popravljalne ukrepe bomo prav gotovo vključili vse že izvedene aktivnosti v času izvajanja revizije, ukrepe, ki jih pripravljamo v okviru koordinacije izdelave akcijskega načrta za izvedbo intervencijskih ukrepov za zmanjševanje posledic poplav kakor tudi aktivnosti in ukrepe za izdelavo načrta za zmanjšanje poplavne ogroženosti, ki mora biti skladno z evropsko direktivo izdelan do konca leta 2015 pa tudi druge ukrepe, ki bodo pripomogli k učinkoviti porabi javnih sredstev za zaščito pred poplavami v prihodnje,« odgovarjajo na MOP. Na Arsu pa so nad poročilom presenečeni, saj evropski denar črpajo učinkovito.

»Postavljen je nov vremenski radar na Pasji ravni, zgrajenih je polovica merilnih mest od predvidenih 248. Posodobljen je računski center. Na dvorišču Arsa je v gradnji prizidek za širitev laboratorijev. V razvoju je hidrološki prognostični model za Savo in Sočo, s katerim smo leta 2014 večkrat pravočasno napovedali izjemne hidrološke dogodke, kar je državljanom omogočilo učinkovito pripravo ter omejitev gmotne škode,« pravijo na Arsu.