Popotnica za mejo

Sosedje Hrvati so z nami Slovenci zelo trdi in, še več, spretni pogajalci za mejo med državama. In tudi za vse drugo, o čemer so prepričani, da sodi zraven oziroma da jim skoraj brez zadržkov tudi pripada. Na spornem ozemlju ob Muri so Hrvati od pogovorov, prepirov, dogovarjanja in slamnatih dogovorov naredili še korak naprej. Z leti so dosegli, da se na ozemlju ob Muri že počutijo gospodarji; ozemlje pri Hotizi na levem bregu reke suvereno nadzorujejo v mejah njihove katastrske občine, mejni prehod Hotiza-Sveti Martin na Muri je bil zgrajen tam, kjer so hoteli, in ne tam, kjer smo predlagali Slovenci. Zgradili so most čez Muro. Zgradili so tudi cesto od mostu do bližine zaselka Mirišče, zaradi česar so na Hotizo pridrle naše posebne policijske enote.

Hrvati niso privolili, da bi Slovenija sama obnovila krepko načeti protipoplavni nasip ob Muri, ki varuje ozemlje (večina ga je v hrvaškem katastru, vendar tudi v večinoma slovenski lasti) in prebivalce slovenskih vasi na levem bregu Mure pred poplavami. Vztrajali so, da nasip obnovijo sami. Sredi septembra sta državi sklenili dogovor, da s skupnimi močmi in denarjem obnovita nasipe na levem, ne pa tudi na desnem – hrvaškem – bregu Mure, kjer je veliko slovenskega katastrskega ozemlja. Sosedje tudi s tem sporazumom tik pred njegovim udejanjenjem niso bili zadovoljni. Napovedali so, da bodo odkupili zemljo slovenskih lastnikov, ki bi bila potrebna za obnovo nasipa, oziroma da jih bodo razlastili. V to naši pogajalci niso privolili. So se pa včeraj s hrvaško stranjo dogovorili, da bo nasip obnovljen po hrvaškem načrtu. Strokovnjaki pravijo, da je slabši od našega, vendar ne zahteva dodatnega odkupa zemljišč in soglasij njihovih lastnikov.

In medtem ko je skupna obnova nasipov optimističen in konkreten dosežek v boju proti poplavam, je vse drugo, kar se je na tem ozemlju zgodilo v minulih petnajstih letih, slaba popotnica za Slovenijo v pogajanjih za mejo na sredini struge reke Mure, kjer je bila 25. junija 1991.