Popotresno obnovljenih komaj pol objektov

Državna tehnična pisarna (DTP) ob izteku popotresne obnove v Posočju po zadnjem močnejšem potresu leta 2004 še vedno poziva upravičence, naj začnejo postopke za obnovo, če so zainteresirani za državno pomoč. Še posebno opozarjajo lastnike nevarnih objektov, naj jih s pomočjo občin in DTP odstranijo in se tako razbremenijo odgovornosti za škodo, ki bi nastala, če bi se porušili.

»Oškodovanci, katerih objekti so uvrščeni v program popotresne obnove in se še niso odločili za obnovo, morajo pohiteti, saj postopek od projektiranja do konca obnove običajno traja v povprečju dve leti,« je opozoril vodja pisarne Uroš Kodelja. V popotresni obnovi je zdaj 20 objektov, še 65 pa v različnih fazah priprave na sanacijo.

Program obnove za leto 2018 bo zajel vseh 694 objektov - tudi tiste, ki še niso končani, a izpolnjujejo pogoje, če zanimanja ne bo, pa pisarna ne bo mogla začeti postopkov, pravi Kodelja. Konec obnove načrtuje ob izteku leta 2019.

DTP še posebno poziva občane z objekti, ki niso v funkciji in ki ogrožajo okolico. Za odstranitev lahko zaprosijo občino, ki predlog posreduje tehnični pisarni. »Z odstranitvijo objekta se lastniki rešijo tudi odgovornosti glede morebitne škode, ki bi jo lahko povzročil njihov objekt ob porušitvi,« je dejal Kodelja. Bovški župan Valter Mlekuž prav tako poziva občane, naj ujamejo zadnji vlak.

»Naš interes je, da popravijo domove, da so objekti varni in da je dolina urejena. Ugotavljamo, da je še nekaj stavb, ki Bovcu niso v ponos.« Toda zaplete se, če lastniki ne dajo soglasja za rušenje ali pa se sploh ne odzivajo. Na Bovškem je precej objektov zdaj tudi v lasti tujcev, ki jih občina ne more najti. »Zelo mi je žal, da kot lokalna skupnost nimamo vpliva na lastnike objektov, ki ogrožajo okolico. Dokler lastnik ne podpiše, da je pripravljen objekt odstraniti, niti občina, niti gradbeni inšpektor, niti civilna zaščita ne moremo ničesar. Lahko damo zgolj priporočila,« pravi župan. Kljub temu pa je bovška lokalna skupnost naročila odstranitev objekta na glavni cesti ob zdravstvenem domu. »Zbrali smo 90 odstotkov soglasij, delček tveganja pa sem sprejel v imenu občine,« je priznal Mlekuž.

Za državno pomoč se je od 694 objektov v programu obnove v trinajstih letih po potresu odločilo 347 lastnikov objektov. Vzrokov za nezanimanje ali odstop od popotresne obnove je veliko, največkrat se zaplete pri objektih z več lastniki in neurejenimi lastniškimi odnosi, kar onemogoči nadaljevanje postopkov. Upravičenci se pogosto ne odločajo za sanacijo gospodarskih objektov, kjer državna pomoč znaša največ tretjino vrednosti obnove. »Lastniki so nezainteresirani zlasti pri manj poškodovanih stavb v prepričanju, da je njihov objekt trden in varen,« ugotavlja Kodelja.