Popovič gre v tretje na volitve s stolpom

Koper – Župan Boris Popovič je danes predstavil še eno idejno rešitev razglednega stolpa, ki bi moral postati eden od simbolov sodobnega Kopra. Nagrajeno idejno zasnovo sta v tandemu izdelala slovenski arhitekt Sandi Pirš in eden najuglednejših italijanskih (tudi svetovnih) arhitektov iz Rima in Pariza Massimiliano Fuksas. Capo Grande bi bil lahko arhitekturni presežek, toda močno se zapleta že pri zemljišču.

Komisija je med petimi udeleženci s prvo nagrado (10.000 evrov) nagradila stolp Capo Grande. »Z Massimilianoim Fuksasom sva že delala, zato sem se z njim povezal in prve zasnove smo (vodja projekta je Janez Gačnik iz Studia PIRSS, statik pa Gorazd Črnko) decembra in januarja postavili v Rimu, potem pa smo jih dokončali v Ljubljani. Stolp tvorita dve vzpenjajoči spirali, ki se med seboj prepletata in ponazarjata sožitje dveh narodov, kultur, ki skozi zgodovino sobivata v tem prostoru. Zato je to tudi stolp miru. Blago se nagiba proti morju in koketira s starim mestnim jedrom na drugi strani zaliva, nazaj ga drži most, ki je kot sidro vpet v tla na Markovcu,« je pojasnil ljubljanski arhitekt. V stolpni konstrukciji bi do višine približno 60 metrov delovali dve dvigali, ki bi bili namenjeni domačinom, da bi lažje premagovali višinsko razliko do dostopa naselja na hribu.

Stolp tvorita dve vzpenjajoči spirali, ki se med seboj prepletata in ponazarjata sožitje dveh narodov: Računalniška simulacija Studio PIRSS

»Razgledni stolp bi bil visok 111 metrov, v celoti bi bil zgrajen iz jekla najvišje kakovosti, pocinkan in zaščiten proti koroziji. Celotna stolpna konstrukcija bi bila odprta. Le približno 100-metrski povezovalni most in nekaj vrhnjih nadstropij bi bilo zastekljenih. Na vrhu bi bila razgledna ploščad, restavracija, morda celo nekaj prestižnih hotelskih sob. To so še ideje v povojih. Zvečer bo stolp spiralno osvetljen. Streha bi bila pokrita s perforirano streho, v abstraktni obliki sonca, pozlačena bi se spogledovala s kupolami v Benetkah. Znotraj stolpa pa bi lahko zastavili adrenalinski tobogan, plezalno steno in morda celo zip-line jeklenico proti morju,« pojasnjuje arhitekt, ki dodaja, da bo ponoči videti laserski žarek, ki bo krožil nad zalivom in bo prevzel simbolično vlogo mestnega »čuvaja«.

Stolp bi bil malo več kot 25 metrov od morja. Morali bi urediti tudi območje na tleh, kjer bi predvideli avtobusno postajališče, parkirišča, v bližini pa tudi kopališče in pomol, ob katerem bi pristajale ladje. Del morja bi občina rada nasula, za kar ima načelno dovoljenje še iz časov pridobljene koncesije za marino.

Tretja ali četrta Popovičeva stolpna vizija

Koprski župan je v volilnem letu 2010 je izzval v Kopru veliko polemiko s svojo zamislijo o umetnem otoku, na katerem bi postavil 140 metrov visok stolp (hotel s 40 nadstropji), ki bi bil najvišji svetilnik na svetu. V volilnem letu 2014 je zasnoval arhitekturno delavnico z naslovom Dotik neba, v kateri je iskal možnosti za 400 metrov visok stolp in napovedal, da bo mesto namenilo 850.000 evrov za povabilo nekaj najbolj znanih svetovnih arhitektov. Junija lani je zamisel gradnje mestnega dvigala na Markovec zaustavil, ker je menil, da je 47 metrov visoko dvigalo premalo ambiciozno.

Tisto dvigalo, ki ga je zasnoval arhitekt Matej Mljač, bi stalo 3,4 milijona evrov. Prva polovica stolpa Capo Grande (mestno dvigalo na Markovec) bi po ocenah Sandija Pirša stala do šest milijonov evrov, od tega se bo občina prijavila na razpis za pridobitev evropskih sredstev (iz mehanizma celostnih trajnostnih naložb) v višini tri milijone evrov, če bo do septembra pridobila gradbeno dovoljenje. Za preostalih do šest milijonov evrov (Pirš pravi, da bi zgornji del stolpa stal manj), pa občina namerva poiskati zasebnega investitorja.

Koliko je projekt odvisen od Milana Mandarića?

Največja ovira do uresničitve županovih sanj je zdaj Milan Mandarić, ki se je že junija lani sodno poravnal z odvetnikom Francijem Matozom glede nakupa zemljišča (280.000 evrov denarja za zemljišče na klifu v velikosti 9473 kvadratnih metrov je namenil Mandarić, nekaj deset tisoč evrov pa je prispeval še Matoz). Toda zdaj občina Koper (ki ji pri tem svetuje prav Franci Matoz in je še zmeraj vpisan v zemljiški knjigi kot lastnik zemljišča) preprečuje Mandariću vpis lastništva v zemljiško knjigo, hkrati pa je na upravni enoti že začela postopek razlastitve Mandarića na tem zemljišču (konec meseca bo na upravni enoti narok v zvezi s tem vprašanjem). Mandarićeva zastopnica Carmen Dobnik nam je povedala, da občina za 5992 kvadratnih metrov ponuja Mandariću 116.000 evrov. Mandarić je pripravljen prodati del zemljišča, potrebnega za gradnjo dvigala za »samo toliko«, kolikor je imela MO Koper rezerviranega denarja v proračunu v času, ko se je o tem dogovarjala še s Francijem Matozom, ki se je tedaj še imel za lastnika klifa in poskušal že prodati zemljišče občini (po navedbah Carmen Dobnik 282.000 evrov za 6823 kvadratnih metrov), če ne bi Mandarić tega preprečil z vložitvijo tožbe in začasno odredbo. Mandarić se zaveda, da ga bo občina težko razlastila v nekaj mesecih. Občini se mudi z ureditvijo lastništva parcel, če hoče pravočasno dobiti gradbeno dovoljenje. Za stolp Capo Grande pa bosta svoje mnenje in soglasje dajala tako Arso kot zavod za varstvo naravne dediščine.