Poročilo o vključevanju migrantov: Slovenija se ni premaknila nikamor

Slovenija je na 18. mestu po indeksu o politiki vključevanja migrantov MIPEX (Migrant Integration Policy Index). V poročilu, ki sta ga pripravila in objavila British Council in Migration Policy Group, so primerjali integracijske politike v 31 državah v Evropi in Severni Ameriki.

Objavljeno
28. februar 2011 22.50
Barbara Hočevar, notranja politika
Barbara Hočevar, notranja politika
Ljubljana – Najboljšo prakso za vključevanje zakonitih priseljencev imajo po mnenju raziskovalcev na Švedskem. V Sloveniji pa je za tujce iz tako imenovanih tretjih držav, torej zunaj EU, največji problem dostop do dela, težave imajo v izobraževalem sistemu. Kljub pripombam imajo po mnenju raziskovalcev migranti v Sloveniji še vedno boljšo možnost integracije kot v drugih srednjeevropskih državah.

Za Evropo so značilne velike razlike pri integraciji 20 milijonov tujcev, ugotavljajo avtorji raziskave MIPEX III, ki so analizirali zakonodajo v 27 državah EU, v Švici, na Norveškem, v Kanadi in ZDA. Razvrstili so jih glede na 148 kazalnikov politike, ki so jih strnili v sedem glavnih področij.

Švedska je dosegla 83 točk, Slovenija 53. Najvišje ocene je dobila pri pravicah tujcev za združitev z družino in bivanje za daljši čas, kjer se je uvrstila med prvih pet. Družinskim članom za pridobitev dovoljenja za bivanje ni treba izpolnjevati dodatnih pogojev, razen minimalnega dohodka za preživljanje, slaba stran pa je, da ti sorodniki nimajo enakih pravic do dela.

Izključeni iz sistema 
socialnih pravic

Bistveno slabše se je Slovenija izkazala pri dostopu do trga dela, kjer zaseda 24. mesto. Zaradi omejitev pri delovnih dovoljenjih nekatere skupine tujih delavcev težko najdejo zaposlitev. V javnem sektorju tujci ne morejo dobiti službe, svoje podjetje lahko ustanovijo po enem letu bivanja, v določenih poklicnih profilih, denimo pravnem, so jim vrata povsem zaprta. V register brezposelnih se smejo vpisati le tisti z osebnim delovnim dovoljenjem, veljavnim najmanj tri leta. V poročilu je posebej omenjena uvedba kvot leta 2009. Migrantski delavci so iz sistema socialnih pravic izključeni v skoraj polovici analiziranih državah.

Pri izobraževanju je Slovenija prav tako na 24. mestu, so pa raziskovalci kritični, da v EU politika na splošno neustrezno odgovarja na potrebe novih generacij učencev, ki prihajajo iz različnih kultur. Malo šol ponuja učiteljem, učencem in staršem pomoč, s katero bi se lahko lotili specifičnih potreb priseljencev.

Deset let čakanja 
na državljanstvo

Migranti tako rekoč nimajo možnosti politične participacije, v leta 2008 ustanovljenem Svetu za integracijo tujcev so le predstavniki ministrstev in nevladnih organizacij, ne pa skupin, ki jih njihova priporočila konkretno zadevajo. Pot do slovenskega državljanstva je dolga in negotova, je mogoče prebrati v poročilu. Nanj morajo prosilci čakati deset let, pri tem pa ne smejo iz države za več kot 60 dni na leto. Potomci tujcev ne dobijo državljanstva po rojstvu, možnost dvojnega državljanstva je omejena.

Protidiskriminacijska zakonodaja je solidna, njeno izvajanje pa bistveno manj. »Slovenija se v primerjavi s prejšnjim poročilom – tokratni MIPEX je tretji, pripravili smo ju še v letih 2004 in 2007 – ni premaknila nikamor. Nobenega večjega napredka nismo opazili glede politike integracije, videli pa smo vpliv finančne krize. Slabijo prizadevanja, da bi se tujci, ki že živijo v državi, polno vključevali v gospodarstvo,« je pojasnil koordinator raziskave Thomas Huddleston iz Migration Policy Group, ki je poudaril, da je v večini analiziranih držav mogoče zaznati kvečjemu rahel napredek.