Posavci so si postlali v Kostaku

Novo mesto – Dolenjskim in belokranjskim županom se štirinajst dni pred dnevom D ne sanja, na kateri obrat za mehansko in biološko obdelavo (MBO) odpadkov bodo po novem letu vozili smeti. Posavske občine pa bodo mešane komunalne odpadke vozile na obdelavo v krško podjetje Kostak.

Zdaj se je izkazalo, da je imel nekdanji novomeški župan Alojzij Muhič prav, ko je pred časom za Delo povedal: »Ves čas sem zatrjeval, da je v ozadju cele zgodbe Kostak. Mene so rušili na vsakem koraku, celo v okoliških vaseh jim deponija nič več ne smrdi.«

S 1. januarjem bo potrebno vse mešane komunalne odpadke pred odlaganjem na deponijo obdelati v centru za ravnanje s komunalnimi odpadki, ki pa ga deset občin z območja Dolenjske in Bele krajine zdaj nima. Z obrazložitvijo, da je dobrih 32 milijonov evrov vreden projekt obrata za MBO z zmogljivostjo obdelave 41.000 ton na leto predimenzioniran, so občine letos prekinile izvedbo projekta, ki je bil načrtovan na območju komunalne deponije na Leskovcu. Najbolj glasne o ekonomski neupravičenosti so bile prav posavske občine s krškim županom Miranom Stankom na čelu, zato se je preostalih deset županov dogovorilo, da prihodnje leto postavijo manjši obrat, ki bo stal predvidoma šest milijonov evrov.

Počutijo se izigrane

Direktor podjetja Cerod Albin Kregar, ki so mu občine zaupale izvedbo javnega razpisa za pridobitev koncesionarja, je povedal, da so pridobili ponudbi podjetja Publikus in Kostak. Kregar še ni znal povedali, za koliko se bo ravnanje z odpadki podražilo, glede na to, da bodo po novem letu smeti na obdelavo vozili drugam. Za koliko bodo višji zneski na položnicah pri gospodinjstvih, ne ve niti novomeški župan Gregor Macedoni.

V Beli krajini pričakujejo, da bodo tudi po novem letu lahko smeti vozili na deponijo Leskovec, kar jim je zagotovila družba Cerod. Semiška županja Polona Kambič je danes po svetu županov podjetja Cerod povedala, da se počuti izigrano in zavedeno. »Zelo me žalosti poročilo Ceroda, da je ministrstvo za okolje in prostor že dalj časa delalo na tem, da so se količine smeti skozi podeljeno okoljevarstveno dovoljenje Kostaku premaknile iz Ceroda na Kostak. Država je Kostaku dovolila obdelavo odpadkov za 14.500 ton na leto, hkrati pa so Cerodu na sprva načrtovanem obratu MBO zmanjšali obdelavo odpadkov s 55.500 ton na 41.000 ton. Občine iz Posavja so očitno gradile svojo zgodbo, s čimer smo Belokranjci spet izigrani,« je povedala Kambičeva. Z ministrstva za okolje in prostor so za Delo sporočili, da nameravajo vse občine, ki nimajo svojega obrata za MBO odpadkov, obvestiti o tem, kateri obrati imajo še proste zmogljivosti.

Krški župan Miran Stanko je povedal, da imajo ravnanje z odpadki v celoti rešeno, ter da v projektu Cerod niso več zaželeni. Obdelane smeti nameravajo tudi v prihodnje odlagati na deponiji Leskovec, a hkrati potekajo tudi pogovori z lastniki štirih deponij, kamor bi odpadke v skrajnem primeru lahko odlagali.