Grad Snežnik: Posekali tudi smreke, ki so preživele žled

Kozarišče – Polomija na 42 hektarih parkovnega gozda za gradom Snežnik, kjer so v skladu kmetijskih zemljišč in gozdov potrebovali skoraj poldrugo leto za spravilo v žledu polomljenih iglavcev, se končuje tako, da tam ne raste skoraj nobena smreka več. Zaradi podlubnikov, ki so se namnožili v drevju na tleh, so morala pasti tudi drevesa, ki so se v žledu obdržala. Mnoge smreke so bile častitljive starosti, zasajene okoli leta 1870.

Spomnimo, da se sklad lani vse leto ni lotil sanacije po žledu, ker v zemljiški knjigi (še) ni bilo vpisano, da gospodari z državnim gozdom za gradom. Postopke za izbiro izvajalca sečnje in odvoza lesa je nato začel šele decembra lani, deset mesecev po žledolomu, po nalogu gozdarske inšpekcije, pravnomočno pa je izvajalca, Gozdarsko zadrugo Slovenj Gradec, izbral šele julija. Ker so se v skoraj poldrugem letu v lesu, ki ga je polomil žled, namnožili podlubniki, so morale pasti tudi smreke, ki so se v žledu obdržale.

Posek očitno precej večji od napovedi sklada

»Ostala je samo še skupina smrek ob potoku,« pravi vodja krajevne enote Stari trg in revirni gozdar pri postojnski enoti zavoda za gozdove Janez Škerbec. Izvajalec bo nadaljeval posek v žledu poškodovanih listavcev, na velikih golosečnih zaplatah, ki so nastale, pa bodo predvidoma spomladi zasadili plodonosne listavce. Izvajalec del mora pospraviti vse ostanke sečnje in vse vozne poti spraviti v prvotno stanje.

Na skladu so za Delo povedali, da je pogodbena vrednost odstranitve polomljenega drevja za gradom Snežnik 211.900 evrov (z DDV), končna cena pa bo znana po končnem obračunu vseh del. Po njihovi oceni bodo iz gozda odpeljali 3318 kubičnih metrov iglavcev in 2316 kubičnih metrov listavcev. Vendar Janez Škerbec navaja precej višje številke: »Na grobo ocenjujemo, da je bilo posekanih in odpeljanih neto 7800 kubičnih metrov lesa. Za posek je ostalo še približno 1500 kubičnih metrov listavcev.« Na vprašanje, koliko bi bila škoda manjša, če bi država svoj les odpeljala takoj po žledu, pravi, da je to težko oceniti, bi bil pa les zagotovo več vreden.

Grožnje s tožbami

Ker so nekateri lastniki sosednjih parcel prepričani, da so se k njim podlubniki razširili iz po žledu nesaniranega gozda za gradom, so napovedovali tožbe, a po naših informacijah ni bila vložena še nobena. »Zavedajo se, da bi to težko dokazali. Škoda je namreč velika tudi v gozdovih, ki so bili sanirani lani,« pojasnjuje Škerbec, pritrjuje pa tudi vodja postojnske enote ZGS Anton Smrekar: »Škoda po podlubnikih je katastrofalna tudi tam, kjer je bila sanacija po žledu med najhitrejšimi, pri nas na primer v revirju Planina.«

V postojnski enoti so do začetka oktobra odkazali 325.000 kubičnih metrov iglavcev za posek zaradi podlubnikov, doslej so jih posekali približno 65 odstotkov, ves čas pa izdajajo še nove odločbe za posek približno 4000 kubičnih metrov na dan. »Samo septembra je bilo zaradi podlubnikov posekanega 95.000 kubičnih metrov lesa. Lastniki bi še bolj hiteli, a ves posekani les težko pospravijo, saj so vsi nakladalni prostori zasedeni,« je povedal vodja postojnske enote ZGS Smrekar.