»Posilstvo« prostora v Lescah s spominsko skulpturo v krožišču

Poklon Avseniku: Cestna okrasitev v čast velikanu slovenske narodno-zabavne glasbe je po mnenju stroke neustrezna.

Objavljeno
08. december 2013 18.56
Blaž Račič, Jesenice
Blaž Račič, Jesenice
Lesce – Na pobudo občine Radovljica so sredi krožnega križišča v Lescah pred kratkim odkrili skulpturo v poklon glasbeniku Slavku Avseniku, ki zdaj vzbuja strokovne kritike ne le zaradi likovne upodobitve, ampak tudi zaradi napačne prostorske umestitve, ki menda temelji na neustreznih predpisih.

Avseniki si zaradi pomembne glasbene zapuščine zaslužijo spomenik, vendar pred kratkim odkrita skulptura veličine Avsenikove glasbe ne dosega, je dejala predstojnica oddelka za krajinsko arhitekturo na ljubljanski biotehniški fakulteti dr. Mojca Golobič. Splošna raven prostorske kulture v Sloveniji je nizka, kar se po njenem mnenju kaže tudi v okraševanju krožišč. Kakovostne lastnosti prostora je treba bolj upoštevati, pravi Golobičeva, ki je prepričana, da bi morali za vse posege v javni prostor – takšna je tudi skulptura Avsenik sredi krožišča v Lescah – opraviti javne natečaje. Tako bi lahko pridobili boljše predloge, stroka pa bi jih lahko tudi ustrezno ovrednotila.

Na občini Radovljica, ki je vodila postopek postavitve skulpture, so lani organizirali razstavo idej za urbano opremo na območju občine Radovljica. »V sklopu te razstave je bila po predlogu Klemna Rodmana izdelana tudi maketa skulpture Avsenik. Maketo smo tedaj predstavili Slavku Avseniku in se nato odločili za izvedbo skulpture,« je pojasnila Manca Šetina Miklič, vodja kabineta župana radovljiške občine. »Za izbor končne rešitve občina ni objavila natečaja, temveč se je za izvedbo idejne rešitve odločila na podlagi preteklih referenc avtorja. Ključno je bilo tudi, da je Avsenik to rešitev po ogledu makete skulpture tudi potrdil,« je dodala.

Vlado Krajcar iz zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije meni, da je način izbire arhitekturne rešitve skulpture Avsenik sicer zakonit, vendar zbornica »ne podpira postopkov javnih naročil arhitekturnih storitev, ki ne temeljijo na kakovostnih merilih, na konkurenci različnih idej in rešitev«. Slovenija ima po Krajcerjevem mnenju relativno kakovostno tradicijo izvajanja natečajev, toda »na žalost postajajo vsi s tem povezani predpisi vedno bolj nefunkcionalni, natečajev je vedno manj, izvajalci javnih naročil skrbijo predvsem za postopkovni del, vsebina, kultura in kakovost okolja pa so drugotnega pomena«. Opozarja, da se zaradi neustrezne zakonodaje javnemu natečaju lahko izogne vsak javni naročnik.

Tudi po mnenju Golobičeve je v sedanji ureditvi vse prepuščeno naročniku. Tako lahko župan ali kateri drug vplivni posameznik lokalni javni prostor »posiljuje« tudi z neustreznimi rešitvami. Krožno križišče je tehnični objekt v prometu in ni namenjen opazovanju skulpture, obenem prav tako ne omogoča zadrževanja ob spomeniku, je poudarila. Meni pa, da bi v Radovljici ali okolici lahko našli primernejši in bolj reprezentativni prostor za postavitev skulpture.

Po podatkih radovljiške občine sta izdelava in postavitev skulpture skupaj stala približno 117.500 evrov. Od tega je občina prispevala 74.000 evrov, donatorji in sponzorji pa dobrih 40.000 evrov.