Poskus političnega umora z medijskim linčem?

Medtem ko je v državnem zboru potekala razprava o uvedbi parlamentarne preiskave, je Gregor Golobič sklical novinarsko konferenco. Poudaril je, da gre pri preiskavi za medijsko-politični linč, ki ga uprizarjajo podpisniki zahteve za uvedbo preiskave.

Objavljeno
15. julij 2009 20.07
Klara Škrinjar
Klara Škrinjar
Ljubljana - Medtem ko je v državnem zboru potekala dolgotrajna razprava o uvedbi parlamentarne preiskave, je predsednik Zaresa in visokošolski minister Gregor Golobič na hitro sklical novinarsko konferenco - ker mu ni bilo omogočeno odgovarjati na očitke in se neposredno vključiti v razpravo. »Pobudnike tega poskusa političnega umora vodijo strah, maščevanje in slaba vest,« je dejal Golobič.

Golobič je poudaril, da je večina razprave o uvedbi parlamentarne preiskave namenjena predlagateljem preiskave ter da ni njen namen kar koli dokazati, temveč gre za, tako Golobič, medijsko-politični linč, ki ga uprizarjajo podpisniki zahteve za uvedbo preiskave, s stranko SDS in Janezom Janšo na čelu. Meni, da obstajajo trije vzroki za to »akcijo«. Prvič, strah pobudnikov pred razkritjem resnice o tem, kaj so počeli, ko so imeli oblast. »To se danes kaže v slabih razmerah, v katerih so se po kadrovskem opustošenju in finančnih operacijah znašla najboljša slovenska podjetja,« je dejal Golobič. Drugi vzrok je maščevanje - Golobič je namreč prepričan, da sta ustanovitev in prisotnost stranke Zares prispevali k temu, da je ta »roparska opcija« izgubila oblast, vzroki za maščevanje pa se zdaj merijo v »milijonih evrov«. Kot tretji vzrok je Golobič navedel slabo vest, s tem pa imel v mislih delo na visokošolskem ministrstvu, kjer da njegova ekipa dokazuje, da je to pomembno ministrstvo, ki se ga da razviti in premakniti, za kar je prejšnja vlada zamudila priložnost, predvsem zato, ker so jo vodili »partikularni interesi posameznikov in njihovih računic«.

Golobič se je vrnil celo v same začetke svoje politične kariere leta 1988 in se označil za brezkompromisnega zagovornika neavtoritarne oblasti. »Kot tak sem bil vsa leta grožnja za vse, ki imajo avtoritarne težnje in ki so tudi z dejanji dokazali, da so mentalni, praktični dediči staropartijskega razumevanja demokracije in vloge politike v njej. Janez Janša pa je najizrazitejši primer retrogradnega politika v Sloveniji,« je bil oster. Dejal je tudi, da sta si z Janšo na volitvah velikokrat stala nasproti, a je Janša vsakič izgubil. »Imel je veliko razlogov za sovraštvo, ker politiko razume kot sovražno početje, kot razčiščevanje med sovražniki in prijatelji, tretjega ne dopušča, ne ko gre za politične nasprotnike, medije ali gospodarske družbe.«

Sicer pa je Golobič ošvrknil tudi poročanje nacionalne televizije v primeru Ultra - kot ilustracijo delovanja neke politične opcije in zlorabo medijev, ki si jo privošči. Primer manipulacije medija pa se je po njegovem zgodil tudi v torek v brezplačniku Žurnal.

Iz četrtkove tiskane izdaje Dela